Konec tedna so odprli 18. mednarodno arhitekturno razstavo La Biennale di Venezia, ki bo na ogled do 26. novembra 2023 v Benetkah. Slovenski paviljon je zasnovala skupina arhitektov mlajše generacije iz birojev Mertelj Vrabič Arhitekti (Matic Vrabič, Eva Gusel, Maša Mertelj) in Vidic Grohar Arhitekti (Jure Grohar in Anja Vidic). Tematsko izhodišče slovenskega paviljona kritično obravnava odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Arhitekti so svoj projekt naslovili +/- 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture.

Osrednja tema bienala, ki ga kurira britanska arhitektka, pedagoginja in piska Lesley Lokko je Laboratorij prihodnosti. Kustosinja je v svoji izjavi odprla vprašanje nestabilnosti in polarizacije današnjega sveta, pri čemer je izpostavila nujnost procesov dekolonizacije, zmanjšanja ogljičnega odtisa ter skupnega delovanja. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe.

»Tema postaja še posebej aktualna v trenutni energetski krizi, v kateri se je znašla Evropa. Teza avtorjev paviljona je, da se energetsko ekonomičnost stavb danes dojema zgolj kot zadostitev tehnično-zakonodajnim pogojem, pri čemer sta arhitektura stavbe in njeni sistemi ogrevanja in ohlajevanja največkrat ločeni in neodvisni komponenti. Ta delitev je izrazito prisotna zlasti v sodobni gradnji, medtem ko v vernakularni arhitekturi prejšnjih stoletij ni obstajala. Hiše naših prednikov so bile energetsko smiselno in učinkovito zasnovane že v sami arhitekturni zasnovi,« so zapisali pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ob predstavitvi paviljona.

Vprašanje ekologije v arhitekturi

Avtorji slovenskega paviljona so se posvetili raziskovanju posameznih primerov bivalnih vernakularnih objektov iz Evrope, ki energetske izzive v nasprotju s sodobno arhitekturo obravnavajo celostno – kot bistveni del arhitekturne zasnove. Paviljon so zasnovali okrog vprašanja ekologije v arhitekturi. Ta je v preteklosti že bila del arhitekture, pozneje pa so se arhitekti zatekli k tehničnim, inženirskim rešitvam, kot so toplotne črpalke, rekuperacija, tehnologija ničenergijskih hiš in podobno. Po besedah Eve Gusel se je izgubil premislek, kako ekologijo naslavljati skozi dejansko arhitekturo in arhitekturni koncept.

»Naš paviljon raziskuje ravno to vprašanje – kako se je mogoče ponovno odzivati na ekološka vprašanja skozi arhitekturni koncept, skozi dejansko gradnjo, skozi zasnovo prostorov,« je povedala arhitektka. Pri tem so se ozrli v preteklost, k t.i. vernakularni arhitekturi prejšnjih stoletij, a kot je pojasnila komisarka slovenske predstavitve Maja Vardjan, pri tem ne gre za nostalgijo, temveč za prikaz znanj iz preteklosti.

Primer kmečke peči

K projektu so povabili 50 skupin arhitektov iz Evrope, ki so predlagali po en primer vernakularne arhitekture, zgrajene po načelu energetskega principa, pet jih je na ogled v paviljonu.

Iz Slovenije je mogoče videti primer kmečke peči kot večopravilni element hiše, saj so jo uporabljali tako za ogrevanje, kuho kot za sušenje pridelkov, ter sobo v sobi, kot je pastirska koča na Veliki planini, v kateri se temperaturni gradient iz manjšega prostora premika v večjega. Ta princip se je izgubil z ogrevanjem vseh prostorov na enako temperaturo.

Tretji primer je poljski in predstavlja način zmanjšanja prostora za energetsko učinkovitost, četrti je kokon kot primer prostora spanja, katerega zmanjšanje omogoči drugačno organizacijo drugih prostorov, peti pa predstavlja idejo vmesne cone oziroma razširitve fasade, ki ščiti hišo pred zunanjimi vplivi. Za postavitev paviljona so uporabili filc iz ovčje volne, lipov les in opeko.

Projekt spremljajo fotografije Klemna Ilovarja, junija bo izšla tudi publikacija, jeseni pa bodo pripravili tudi medresorsko konferenco v Ljubljani, ki bo obravnavala vprašanje ekologije in trajnostnega razvoja skozi povezovanje arhitekture, gospodarstva in znanosti. »Publikacija z naslovom +/– 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture kompleksno in večplastno tematiko ekologije v arhitekturi postavlja v širši družbeno ekonomski kontekst, kamor jo poleg sodelujočih arhitektov in kuratorjev umestijo kustosinja, publicistka in svetovalka na področju oblikovanja Jane Withers, ekonomist in politik dr. Janez Potočnik, kemik dr. Michael Braungart in filozof dr. Timothy Morton,« so še sporočili iz MAO.