Stolpnici, na katerih raste 800 dreves

V mestni četrti Porta Nuova v Milanu, ki je bila več kot petdeset let zapuščena, je zraslo trideset novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, med njimi tudi najvišja stolpnica v Milanu – Garibaldijev nebotičnik in dva stanovanjska bloka, imenovana Bosco Verticale (Navpični gozd). Projekt Porta Nuova, ki je dobil ime po ohranjenih mestnih vratih, zgrajena so bila v Napoleonovem času v letih 1810–1813, sestavljajo trije predeli: Garibaldi, Varesine in Isola. Povezuje jih osrednji javni park, vse skupaj meri približno 300 tisoč kvadratnih metrov, naložba pa je dosegla vrednost približno dve milijardi evrov.

Najvišja stolpnica v Italiji

Pri projektu Porta Nuova so sodelovali številni priznani arhitekti in arhitekturni biroji, ki pišejo arhitekturno zgodovino Milana. Seveda najbolj izstopajo stolpnice, ki se vtisnejo v spomin in so na novo začrtale veduto mesta. V predelu Garibaldi je stolpnica argentinskega arhitekta Césarja Pellija, ki ji pravijo Garibaldijev nebotičnik (v njem je sedež banke Unicredit). Ta v višino meri 231 metrov in je najvišja stolpnica v Italiji (doslej je bil to Pirellijev nebotičnik iz leta 1955). Nekateri se sicer s tem nazivom ne strinjajo, kajti na vrhu nebotičnika je konica, ki meri 84 metrov in ni uporabna površina. V bližini je namreč tudi stolpnica Palazzo Lombardia, kjer domuje regionalna vlada pokrajine Lombardije. Ta velja s 161 metri višine in 39 nadstropji za najvišjo stavbo v Italiji, če se upošteva zgolj uporabna površina. Osrednji element predela Porta Nuova Garibaldi pa je trg Gae Aulenti, ki meri 2300 kvadratnih metrov. Poimenovali so ga po italijanski arhitektki in industrijski oblikovalki Gae Aulenti, ki se je v zgodovino arhitekture med drugim vpisala s pariškim muzejem d'Orsay.

800 dreves in 4,500 grmičkov

V tem predelu Milana pa največ zanimanja vzbujata dva stanovanjska bloka z imenom Bosco Verticale, ki merita 110 in 76 metrov, zamislil pa si ju je arhitekt Stefano Boeri (Boeri Studio). Zgradili so ju med letoma 2009 in 2014. Na terasah stanovanj so zasadili 800 dreves (v velikosti 3, 6 in 9 metrov), 4,500 grmičkov in 15 tisoč različnih rastlin, ki so jih izbrali glede na višino rasti in dnevno izpostavljenost soncu. Izboru rastlinam so namenili veliko pozornosti. Kar dve leti so potrebovali, da so končali zasaditev, s katero se je ukvarjala posebna skupina botanikov. Vzgojili so rastline posebej za ta namen in v tem času so se lahko počasi prilagodile na razmere, ki jih imajo na terasah na stolpnicah.

Za enako količino dreves, grmovnic in rastlin bi v naravi potrebovali 20.000 kvadratnih metrov gozdnih površin. T. i. vertikalni gozd ima tudi namakalni sistem in fotovoltaične sisteme, ki prispevajo k njegovi energetski samozadostnosti.

Arhitektura zgradbe temelji na zamisli o pogozditvi mesta, ki prispeva k regeneraciji okolja in urbane biotske raznovrstnosti, s katero so v italijanski metropoli povečali število zelenih površin, stanovalcem zgradbe in njihovim sosedom pa omogočili uživanje v naravi in svežem zraku.

Nova turistična znamenitost

Ob našem obisku Milana letos aprila v času mednarodnega pohištvenega sejma je bilo opaziti, da v tem predelu še vedno urejajo ogromen park, ki bo zagotovo privabil številne obiskovalce. Oživljeni predel Porta Nuova namreč že zdaj vsakodnevno obiščejo številni turisti in tudi domačini. Če se dopoldan tam znajdejo zlasti tisti, ki v tem predelu delajo, pa so ob večerih poti in ploščadi polne sprehajalcev in nakupovalcev. Porta Nuova leži le dober kilometer od znamenite milanske katedrale in v bližini glavne železniške postaje Garibaldi ter znane nakupovalne ulice Corso Como. Tudi tu se je razvila prestižna nakupovalna ulica, saj so trgovine v novi četrti odprle blagovne znamke, kot so Colmar, Les Hommes, Louboutin, Maison Martin Margiela, Replay, Nike, Muji. Večina projekta Porta Nuova je zasebna investicija, nekateri prostori pa so namenjeni skupnim dejavnostim in prireditvam.