»V čast mi je, da so me povabili k sodelovanju. Moja naloga kot oblikovalke in arhitektke je, da ustvarjam prostore, v katerih se ljudje počutijo dobro, udobno in živijo bolje, to pa je bil tudi cilj centra Kālida,« je povedala priznana španska oblikovalka Patricia Urquiola. S to mislijo se je oblikovalka lotila zasnove interierja zdravstvenega centra in k sodelovanju povabila proizvajalce, ki so bili svoje kose pohištva pripravljeni darovati v doberodelni namen, opreme omenjenega centra. 

Za opremo je izbrala tudi nekaj kosov, ki jih sama oblikovala za različna podjetja iz pohištvene industrije, med drugim za španskega proizvajalca Gandia Blasco Group, v katerega sodi blagovna znamka Gan, pod katero nastajajo preproge. Pri njih je Urquiola izbrala ročno izdelane volnene preproge iz kolekcije Mangas, za katere so bili navdih pleteni puloverji, kot so jih pletle naše babice. Modularna serija preprog in blazin zaradi materiala in izdelave deluje toplo, organske oblike pa pričarajo spomine iz otroštva, ki obudijo pomembnost človeške bližine in skrb za sočloveka. Preproge so odete v kombinacijo nevtralnih in živahnih odtenkov, ki sovpadajo tudi z interierjem centra Kālida. Nevtralni odtenki skrbijo za sprostitev, živahni pa za optimizem.

!!galerija!!

Kot bi bili doma

»Vzdušje v centru je toplo in sproščeno, kot bi bili doma. Za tla sem izbrala nežne barve, v katerih so lesene talne obloge in keramične ploščice, ki poudarijo občutek domačnosti. Izbrano pohištvo pa je v bolj živahnih odtenkih, ki zaokrožijo podobo in ustvarjajo pozitivne občutke,« je še povedala Urquiola.

Arhitekture objekta, ki se nahaja med bolnišnico in starimi modernistčnimi zgradbami, se je lotila italijanska arhitektka, ki živi in dela v Barceloni, Benedetta Tagliabue. Ker ima tudi sama izkušnjo z rakom v družini, ob strani je namreč stala možu, tudi arhitektu, Enricu Mirallesjeju, ko se je zdravil zaradi tumorja na možganih, bolje razume vpliv dobro zasnovanih stavb, namenjenih bolnikom. Center Kālida si je zamislila kot kombinacijo odprtih in zaprtih zasebnih prostorov. Poudarek je bil na ustvarjanju domačnega vzdušja, ki je pravo nasprotje bolnišnici in prostorom v njej.

Iz pritličja na vrt

Poleg stavbe je tudi vrt, ki briše meje med notranjostjo in zunanjostjo. Štiristo kvadratnih metrov velika zgradba se razteza v dveh nadstropjih, nadaljuje pa na terase in vrt. Pritličje, kjer je tudi glavni vhod v center, je odprto in fleksibilno ter povezano z zunanjostjo. Središče pritličja predstavlja kuhinja, poleg nje so še jedilnica z visokimi stropovi, manjša knjižnica in večnamenska soba. Vsi prostori imajo razgled na zelenje in cvetje, ki raste na vrtu. Iz pritličja je po tlakovani poti dostop tudi do onkološkega oddelka v bolnišnici, ki je v sosednji zgradi.

 V prvem nadstropju so sobe s pogledom na sosednje modernistične stavbe, a imajo na velikih steklenih površinah lesena senčila, ki skrbijo za zasebnost uporabnikov.

Zunanjost je izdelana iz opeke, ki jo je arhitektka popestrila z intervencijami iz keramičnih ploščic.