Na bienalu, ki se je namesto lani odprl šele letošnjega maja, so razstavljavci iskali odgovore na osrednji moto Kako bomo živeli skupaj in Hans-Petter Bjørnådal, znan po raziskovanju arhitekture z umetniškim pristopom do sveta, je v svojem projektu Il primo cerchio del paradiso šel po sledeh kulturne povezave med rodno Norveško in Benetkami.

Italijansko ime ni naključje, saj je vhod v paradiž oblikoval po izročilu iz leta 1432, ko je neurje v Severnem morju preobrnilo pot beneške trgovske ladje tako, da je namesto v Holandiji pristala na majhnem otoku ob norveški obali. Kapitan ladje je kulturni in geografski čudež kraja, ki ga je sprejel medse, označil za prvi krog raja.

Poklon zgodovinski povezanosti oddaljenih dežel

Bjørnådal je v kontekstu letošnjega mota bienala pokazal na kulturne povezave, ki jih je že pred stoletji vzpostavila trgovina z ribami. Njegovo delo je umetniška interpretacija dveh tradicionalnih metod sušenja rib na Norveškem, pa tudi poklon moškim, ki so pluli med deželama. Pet metrov visoka inštalacija je izdelana iz borovega lesa, oblikovanega v obliki ladijskih reber, in jeklenih žic, na katerih se sušijo polenovke, delo pa vključuje tudi strukturo šesterokotnika, ki se pogosto pojavlja v nordijski gradbeni tradiciji.

»Ribiška trgovina je bila stoletja temelj kulturne povezanosti med Norvežani in Benečani in izhaja iz preproste povezave z našim naravnim okoljem,« je pojasnil avtor za arhitekturni portal v2com-newswire. »Vsaka restavracija v Benetkah ima recept za suho trsko ali škampe, beneški recepti za gratinirane ribe z makaroni pa so na Norveškem postali nacionalne jedi.«

Slovenci na 17. beneškem arhitekturnem bienalu
Slovenska ekipa na letošnjem beneškem arhitekturnem bienalu, arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter kustosinji, umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko, se v slovenskem paviljonu predstavlja s projektom Skupno v skupnosti, ki raziskuje nekdanje družbene infrastrukture zadružnih domov. Bienale se predvidoma zapre 21. novembra.