Zgodbe o vratih

Na razstavi z naslovom Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja, vodi pot od najstarejših znanih vrat, ključev in ključavnic, ohranjenih v muzejskih in zasebnih zbirkah do najsodobnejših primerkov. Vrata, kot pravijo v muzeju, popeljejo obiskovalce v različne predele Slovenije k družinam različnih poklicev in družbenega izvora, predstavljajo zgodbe o ljudeh, ki so jih izdelali, in o tistih, ki so za njimi živeli. Razstava razkriva raznolike vidike vrat.

"Vrata so povezana z naravno potrebo po urejanju in členjenju prostora. Beseda vrata izhaja iz indoevropskega korena uer - v pomenu zapirati, pokriti. V različnih jezikih uporabljajo množinsko obliko besede, morda prvotno kot dvojino, saj so vrata pogosto dvokrilna. Kot arhitekturni člen so se vrata izoblikovala v odprtino z okvirjem, s pragom, z vratnim krilom z okovjem," je ob razstavi zapisala njena avtorica in kustodinja Polona Sketelj in dodala, da so bila najstarejša vrata na Slovenskem pletena ali lesena, masivna, brez poslikav in rezbarij. Imela so lesen okvir in polno vratno krilo, narejeno iz širokih desk, povezanih z utori na pero. Primeri takšnih najstarejših vrat so še ohranjeni na nekaterih gospodarskih poslopjih in stanovanjskih hišah. "Večina hišnih vhodnih vrat je bila še v 19. stoletju enokrilnih, odpirala so se v notranjost, medtem ko so bila dvoriščna vrata že v 18. in 19. stoletju dvokrilna. V 18. stoletju so se postopoma uveljavila likovno oblikovana vrata, to so rezljana, redkeje poslikana in kovana," še pravi avtorica razstave.

Na ogled so oblikovno raznolika vhodna vrata, leseni, kamniti portal, notranja hišna vrata, vrata gospodarskih poslopij, zaporniška vrata, prav tako tudi izdelovanje vrat, ključev in ključavnic, kamnoseško orodje. Številne predmete dopolnjujejo avdiovizualni posnetki izdelave vrat,prikazi šeg in navad, povezanih z vrati.

Vrata so na razstavi predstavljena tudi kot simbolni prehodi med prostoroma, svetovoma, stanjema, med življenjem in smrtjo, med znanim in neznanim, svetlobo in temo, bogastvom in revščino, med vsakdanjim in skrivnostnim in (ali) svetim, med nami in drugimi, med našim in tujim − v povezavi s pomembnejšimi življenjskimi mejniki in prehodi letnih časov. Moč simbolike vrat je zajeta v verovanjih, šegah in navadah, pregovorih in rekih.

Po razstavi se lahko drevi sprehodite skupaj z akademsko kiparko ustvarjalko umetniških vrat Metko Kavčič, ki pravi, da vrata v likovni umetnosti niso pogost ikonografski motiv, večkrat jih srečamo kot rokodelsko izdelan predmet. S ciklom vrat je začela konec devetdesetih let. "Sprva sem svoje kiparsko snovanje postavljala ob bok z rednim konservatorsko-restavratorskim delom, ki je precej vplivalo na moje ustvarjalno delo. V vseh vratih, ki sem jih zbirala – običajno so bila zavržena in propadajoča, sem v prvi vrsti videla pripoved neštetih človeških usod povezanih z njihovo eksistenco. Zlasti pa je bila želja predmete iztrgati pozabi. Odtujitev izvornemu prostoru in funkciji ter le delne intervencije v originalno obliko, so zadostovale, da so se vrata spremenila v umetniške artefakte, ki jim je funkcionalnost še vedno ostala," pravi Kavčičeva in dodaja, da je do spremembe prišlo s povabilom akademskega slikarja Bogdana Borčića k umetniškemu dialogu leta 2008 prav na temo vrat, ko se je ponovno vrnila k izhodišču te zgodbe, tokrat z dodanim novim "tipom" vrat. Ta so v večji meri povezana z njenim izvornim kiparskim delom.

Metka Kavčič ustvarja zgodbe vrat, stara vrata ovije v nove preobleke in jih preoblikuje v kiparska dela, vsaka vrata poimenuje in jih poosebi. Na razstavi sodeluje s tremi svojimi umetniškimi vrati (Moja vrata, Luška vrata in Pletiljina vrata) in unikatnimi izdelki, kot so držala, kljuke in tolkala za vrata.