Modra in elegantna dama – Stanovanje, v katerem oči opazovalca najprej zaznajo modro barvo, je oblikovano z mislijo na udobje ter z veliko mero ženske elegance in glamurja. Arhitekti Urša Kres, Tina Begović in Urban Pahor iz idea:list studia, ki so se lotili zasnove interierja, pa ob tem nikakor niso pozabili na funkcionalnost, ki je izražena v preprosti in izčiščeni oblikovni maniri. Stanovanje, ki meri 62 kvadratnih metrov, se nahaja v novogradnji, zato so že bili izvedeni vsi inštalacijski priključki, položen hrastov parket in keramika v kopalnici ter umeščena vsa sanitarna oprema. Tloris je v osnovi ostal enak, predlagano razporeditev pohištva pa so spremenili in optimizirali glede na bivalne navade in potrebe lastnice. Zasnovo interierja je v prvi vrsti narekovala funkcionalnost prostora, ki je morala biti za vse interese naročnice in mogoče scenarije zelo optimizirana. Arhitekti so želeli, da bi stanovanje odražalo njen duh – uglajenost, sofisticiranost, toplino, hkrati pa bi moralo služiti kot prostor ustvarjanja: vse od šivanja, kuhanja, priprave sladic, sprejema gostov, dela od doma, ki je prepleten v njen običajni vsakdanjik, do hrambe modnih dodatkov in različnih športnih rekvizitov.

Vse na 31 kvadratih – Mladi se pogosto soočijo z majhno kvadraturo za bivanje. Kako vse spraviti na 31 kvadratnih metrov? To je namreč velikost stanovanja, ki sta ga zasnovala arhitektka Luka Fabjan in Urša Križman iz biroja Studio Aino. Zasnova majhnega stanovanja je vedno velik izziv za arhitekte. »Stanovanje sicer ne more ponuditi vsega, kar bi si človek želel, ampak je pa res, da se s pravo tlorisno razporeditvijo, lahko uporablja na nekoliko drugačen način,« je ob tem povedal arhitekt Luka Fabjan iz biroja Studio Aino. Največji izziv pri zasnovi interierja le 31 kvadratnih metrov velikega stanovanja je bil po njegovih besedah povezan zlasti z odločitvijo, ali spremenijo enosobno stanovanje v garsonjero. Ključno vprašanje pri tem pa, ali se lahko odpovejo zasebnosti, ki jo nudi ločena soba. Zdaj ima to funkcijo zavesa.

Družinska počitniška hiša v Posavju – Hišo v Krškem so zgradili leta 2009, potem pa je kar devet let čakala na zasnovo interierja. Zdaj je družinska počitniška hiša, ki ji zaradi zunanje oblike pravijo kozolec, zaživela v preprosti, a sodobni podobi, ki nakazuje avtentičnost objekta in lokacije. Pod zasnovo interierja, v katerem ima glavno vlogo les, se je podpisala arhitektka Janja Štibernik. Hiša z leseno konstrukcijo in leseno fasado, ki meri 116 kvadratnih metrov, je po prenovi notranjosti primerna tako za družinske počitnice kot tudi stalno bivanje. Vodilo pri zasnovi interierja je bilo oblikovati prostor v prijetno, svetlo, svežo, zračno, brezčasno, pomirjujočo in navdihujočo notranjost. Glede na želje lastnikov, pa čim bolj prijazno za mlado družino z veliko različnimi interesi in navadami. Notranjost so določale stene, ki so bile obložene z lesom, in pogledi v naravo. Konceptualno so prostor želeli osvežiti in mu končno dodati zgodbo, ki vabi k bivanju in uporabi, saj je objekt do zdaj služil le skladiščenju. Izbrane stene so oblekli in jih pleskarsko obdelali, s čimer je prostor zadihal, ohranjen les pa na vsakem koraku opomni na pristnost.

Z umetniškim pridihom – Stanovanje v dveh etažah zaznamuje sodoben in umirjen interier, tako po barvah kot materialih. Arhitektka in direktorica arhitekturnega biroja GAO arhitekti Petra Zakrajšek opiše slog opreme, ki je nastal, kot »prefinjeno zadržan, vendar z veliko osebnega izraza o dinamičnem življenju družine in z umetniškim pridihom celote«. Pod zasnovo interierja sta se podpisali arhitektki Petra Zakrajšek in Katarina Mravlja iz biroja GAO arhitekti. Stanovanje, ki meri dobrih 165 kvadratnih metrov, je bivalni prostor za dve generaciji. Starša, ki živita na drugem koncu Slovenije, ga uporabljata, kadar sta poslovno v Ljubljani, drugače pa v njem v času študija bivata odrasla otroka. Zasnovano je v dveh etažah: v spodnji so kopalnica, mladinski sobi, shramba in kotiček za druženje, v zgornji pa bivalni prostori s kuhinjo in jedilnico, glavna spalnica s kopalnico in garderobo ter velika terasa.

Vikend hišica, ki ima vse, kar imajo velike – Majhna, lesena, očarljiva – tako bi lahko opisali hišico v vasi Kuželj v Kolpski dolini. Nova lesena hiša s sodobnim pridihom je nastala z upoštevanjem lokalne kulturne in arhitekturne dediščine. Umirjeno zasnovan interier se prepleta z zunanjostjo tako po videzu kot tudi materialih. Pod arhitekturo sta se podpisala arhitekta Rok Klanjšček in Grega Tramte iz podjetja Real inženiring, interier pa sta zasnovala Nena in Nik Grmovšek iz podjetja Fiera za celostno oblikovanje ambientov in notranje opreme. Kljub majhni kvadraturi, to je 85 kvadratnih metrov, je hiška odprta in prostorna ter ima vse, kar potrebuješ za vikend ali tedenski odklop v prijetni naravi v Kolpski dolini.

Svetlo, zračno, harmonično – Izčiščen in nežen ambient zaznamuje interier stanovanja, ki se spogleduje s skandinavskim slogom in konceptom hygge. Nevtralno barvno paleto dopolnjujejo naravni les ter poudarki v črni, bakreni in nežno rožnati barvi. V prostorih ni odvečnih stvari in nepotrebnih struktur, v ospredju je zato bogata zbirka knjig, značaj pa stanovanju dajejo svetila. Pod zasnovo interierja so se podpisali v biroju Gaber Jovanovič arhitekti. Stanovanje, ki meri 75 kvadratnih metrov, je v večstanovanjski vili s tlorisno zasnovo v dveh etažah. V spodnji je prostorna kuhinja z delovnim otokom, ki se nadaljuje v jedilnico. Ta je povezana s pokrito teraso. V spodnji etaži je tudi ločen spalni del s kopalnico. Zgornja etaža oziroma galerija ima manjšo kvadraturo in je namenjena dnevnemu bivanju, povezana pa je z večjo zeleno teraso na strehi hiše.

Hiša za tretje življenjsko obdobje – Par na pragu tretjega življenjskega obdobja se je odločil, da staro preveliko družinsko hišo proda in na lepšem, južnem delu parcele, zgradi novo pritlično. Nova hiša se odpira v naravo, notranjost je zasnovana tako, da omogoča preprosto življenje, in je hkrati tudi enostavna za vzdrževanje. Zadržano vgradno opremo so dopolnili z izbranimi starimi kosi pohištva. »Razkošje hiše ni skoncentrirano na drage materiale, ampak na premišljene avtorske detajle ter na kvaliteto bivanja,« poudarjata arhitekta Tomaž Ebenšpanger iz biroja Skupaj arhitekti in Meta Kutin iz biroja mKutin arhitektura, ki sta zasnovala arhitekturo in interier hiše. Poleg novega vgradnega pohištva so uporabili lepe stare kose in nekaj stolov lastnikov, za pomembnejše kose novega pohištva pa so uporabili domač les iz bližnjega gozda lastnikov. Tako je po besedah arhitektov nastal interier, napolnjen s svetlobo in značajem naročnikov. S tem so v kar največji meri ohranili vse spomine, ki se bodo prenesli na nove generacije.

Urbano stanovanje za mlado družino – Arhitektki Nina Štajner in Mateja Katja Vrtovec Jerančič, ki delujeta v biroju NIŠA Arhitektura, sta se tokrat lotili zasnove interierja 98 kvadratnih metrov velikega stanovanja za mlado družino, ki je razpeta med Slovenijo in življenjem v tujini. Nastal je sodoben dom v umirjenih kombinacijah in s pridihom skandinavskega oblikovanja. V tej monokromatski shemi pa izstopa igriva otroška soba, pri zasnovi katere sta arhitektki sledili metodi Montessori. Družina živi razpeta med Slovenijo in tujino, zato stanovanje ni v redni uporabi, vseeno pa so si investitorji želeli udobnega doma, ki v nekaterih pogledih celo spominja na hotelsko suito.

Stanovanje, kjer je doma slovensko oblikovanje – Kakšno je sodobno slovensko gostoljubje? Odgovor na to vprašanje sta želela podati arhitektka Eva Štrukelj in Ignacio Lopez Sola, ko sta se lotila prenove stanovanja na Gorenjskem, namenjenega za oddajanje. Pet vrst slovenskega masivnega lesa, ročno narejeno pohištvo in tkanine, umirjene barve in prenovljeni kosi iz preteklosti so sestavili nostalgično zgodbo s sodobnim pridihom. Stanovanje, veliko 73 kvadratnih metrov, je del hiše, v kateri živita arhitekta. Zato je bila ena izmed nalog tudi ta, da ločita nadstropje, kjer živijo, od pritličja, kjer je apartma. To sta izvedla z velikimi perforiranimi paneli z motivom srca, ki se ponovijo tudi v notranjosti apartmaja. Ko so vrata zaprta, se popolnoma skrijejo in ne dajejo slutiti, da je v zgornjem nadstropju še ena bivalna enota. Osnovnega tlorisa nista spreminjala, saj je šlo za poseg, ki je bil bolj kot izraz nujnosti, želja po ustvarjanju ambienta na njun način. 

Stanovanje po navdihu japonskih hiš – Stanovanje v eni od ljubljanskih stolpnic z majhnimi in neprivlačnimi prostori je po temeljiti prenovi zaživelo v novi podobi. Navdih za interier so bili predelni elementi iz japonskih hiš, ki delno prepuščajo svetlobo ter ustvarjajo igro svetlobe in predmetov. Interier je zasnovala arhitektka Meta Kutin iz biroja mKutin arhitektura. Pred temeljito prenovo je imelo standardno razporeditev: ločeno kuhinjo in dnevno sobo, dve spalnici, ločeni v svojem delu stanovanja z lastnim predprostorom, ki je služil kot garderobni del, ter zelo majhno kopalnico s kadjo. Naročnik, občudovalec japonske kulture, si je želel stanovanje, ki bo kljub temu, da ima bogato zbirko knjig, cedejev in pripomočkov za kuhanje, delovalo pospravljeno, svetlo in prostorno. Osrednji element prenovljenega stanovanja je tako omara, sestavljena iz odprtih polic, ki pa ima hrbet namesto iz lesa izdelan iz polikarbonatnih plošč. Te plošče prepuščajo difuzno svetlobo in s tem osvetljujejo sicer temen del stanovanja, kjer sta hodnik in garderoba.