Prenova vrstne hiše 

Sivi odtenki, hrastov les in dizajnerski kosi zaznamujejo prenovljeno vrstno hišo v Ljubljani, ki je po petnajstih letih potrebovala posodobitev. Manjši posegi v tloris so vanjo prinesli spremembe, ki ustrezajo zdajšnjim potrebam štiričlanske družine z dvema najstnikoma. Pod prenovo in zasnovo interierja se je podpisala projektantka notranje opreme Lidija Rutar iz biroja Habitare. Nastal je svetel in moderen, a ne izčiščeno minimalističen interier. Pri tem ni šlo zgolj za prenovo interierja, ampak so izdelali še eno kopalnico, spalnico povezali z obstoječo kopalnico, medtem ko so v pritličju zamenjali kuhinjo in dnevni prostor, tako da je kakovostnejši del pritličja, kjer je veliko naravne svetlobe, pripadel kuhinji in jedilnici, kjer se družina največ zadržuje.

Hiša za upokojenko

Sodobna in preprosta hiša je nastala z dobrim premislekom, kaj bodoča uporabnica želi in potrebuje. Arhitekt Harald Höller, solastnik avstrijskega biroja Sue Architekten, jo je namreč zasnoval za svojo upokojeno mamo, navdušeno nad vrtnarjenjem. »Ko se znebimo vsega, česar ne potrebujemo več, se lahko znova osredotočimo na bistveno. To še zlasti velja za zunanji ovoj, ki ga v našem življenju predstavlja hiša,« pravi arhitekt Harald Höller. Kompaktna enodružinska hiša v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadtu) predstavlja prav to. Arhitekt, ki jo je zasnoval za mamo, je z njo pokazal, da je lahko rezultat kompaktnega oblikovanja in osredotočenosti na bistvo kakovostna gradnja, pa čeprav gre za dokaj majhno površino. Na parceli, ki meri zgolj 280 kvadratnih metrov, je zrasla nova hiša, po meri aktivne upokojenke, ki ima rada rože in vrtnarjenje.

Nova zgodba v stari hiši

Pritličje hiše, zgrajene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je dobilo sodobno podobo. Belo-sivi odtenki v kombinaciji z naravno barvo lesa delujejo toplo, a hkrati sveže in izčiščeno. Novo zgodbo interierja so zasnovali v biroju GAO arhitekti, izvedli pa v podjetju KD Projekt. Predmet obnove je bilo pritličje hiše, ki obsega poleg hodnika in kopalnice še kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, prenovili pa so tudi kopalnico v prvem nadstropju. Ključni izziv je bil, kako z eno potezo povezati kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo v sodoben odprt tloris. Večjih posegov ni bilo, nekoliko so spremenili le razporeditev in umestitev pohištva ter s tem bivalnemu delu dali novo arhitekturno dimenzijo

Vila sredi neokrnjene narave

Kamnita hiša, ki stoji v pokrajini bujnega rastja, osupljivih klifov in čudovitih plaž – Kantabriji –, se zliva z okolico. Zdi se, kot bi tam stala že stoletja, a je nova, z vso spoštljivostjo do narave in lokalne arhitekture. Zasnovala jo je španska arhitektka Laura Alvarez. Leta 2014 je v Kantabriji v naravnem parku v dolini Valle del Miera kupila dobra dva hektara veliko zemljišče, na katerem je stala kamnita ruševina. Tri leta pozneje je na njem zrasla nova hiša, ki se zliva z okolico in ponuja vse za prijetno ter umirjeno bivanje v naravi. Hiša, ki stoji na vrhu manjšega hriba in je obrnjena proti jugu z razgledom na dolino, je zgrajena z vso spoštljivostjo do narave in s poudarkom na detajlih. Njena zasnova pa temelji na tradicionalni kantabrijski gradnji, značilni za hribovite predele, tako imenovani »cabana pasiega«, s sodobnim pridihom.

Izčiščenost s ščepcem rustikalnosti

Omejitev tlorisa v kvadratnih metrih je bila pri prenovi pritlične hiše v ljubljanskih Murglah za ekipo Riba arhitektov svojevrsten izziv, zaupanje investitorjev, da lahko v iskanju rešitev prisluhnejo tudi intuiciji, pa je zanje pomenilo skoraj idealne okoliščine za delo. Nastala je zgodba o atrijski hiši, ki so jo z odprtjem dela bivalnega prostora do slemena strehe in z vizualno izčiščenimi potezami razbremenili teže, po drugi strani pa z uporabo masivnega lesa in malce rustikalnih poudarkov ustvarili toplino.

Lesena montažna hiša

Na robu velike jase v Kanjem Dolu, tik ob gozdu, stoji sodobna lesena koča. Na pogled mogoče deluje kot neobičajna počitniška hiša, a če jo malce bolje spoznate, se lahko hitro prepričate, da se s čudovito gozdno kuliso naravnost zlije, saj meje med veliko stekleno fasado in naravo skoraj ni. Tudi notranjost 82 kvadratnih metrov individualne montažne lesene gradnje je zaradi naravnih materialov, med katerimi prednjači les, in odprtosti prostorov izjemna, pa čeprav v zasnovi nadvse preprosta. Idealen kotiček za pobeg od ponorelega sveta torej. Ker hiša, ki jo mlada družina iz Ajdovščine uporablja kot počitniški objekt ob vrnitvah iz tujine, stoji v naravnem okolju, sta se arhitektka Jana Hladnik Tratnik in krajinska arhitektka Tina Lipovž že od vsega začetka zavedali, da bo njena umestitev v prostor ključnega pomena.

Iz skednja je nastala hiša

Ko danes pogledamo svetlo, odprto in razgibano hišo, si ne bi nikoli mislili, da je bil nekoč v tem prostoru skedenj, v katerem so sušili seno. Arhitekturni biro, ki ga vodi portugalska arhitektka Inês Brandão, se je lotil prenove 50 let starega objekta, ki je bil nekoč uporabljan delno kot hiša in delno kot skedenj. Naloga arhitektke je bila ohraniti spomin na preteklost, a hkrati urediti sodoben dom za mlado družino. Velik odprt prostor vse do slemena je bil kar precejšen izziv za arhitektko, kako z majhnim finančnim vložkom urediti v njem stanovanje z vsemi funkcionalnimi deli.

Prenova hiše na slovenskem podeželju

Arhitekturni biro Arhimetrics arhitekti (Dare Vasiljevič, Tanja Špan - Vasiljevič, Janez Vrhunc) se je lotil prenove dobrih dvajset let stare enodružinske hiše na slovenskem podeželju. Poskrbeli so tako za zunanjost kot notranjost. Z majhnimi, prefinjenimi posegi so hiši vdahnili novo podobo, še vedno pa ohranili njen značaj, ki je odsev nekega časa. Sodelovanje z arhitekti se je sicer začelo z vprašanjem ureditve nadstreška, a se na koncu razširilo na celotno hišo. Tipska hiša lastnikom ni ponujala udobja, kot bi ga lahko. Gre za dober primer, kako je mogoče stare tipske hiše pri nas prenoviti in jih prilagoditi sodobnemu načinu bivanja.

Prenovljena stara hiša

Kamniti zidovi, stari leseni tramovi, rustikalno pohištvo in svetila, ki spominjajo na svetlobne instalacije, zaznamujejo staro, a prenovljeno hišo na italijanskem otoku Elba. Tradicionalna hiša se nahaja na zahodni obali otoka, imenovani Costa del Sole, natančneje v slikoviti vasici z imenom Seccheto. Gre za hišo, značilno za otok Elba, grajeno v minimalistični maniri, ki uporablja naravne lokalne materiale, kot sta kamen in les. Interier je zato rustikalen, kar še poudarjajo uporabljeni odtenki, kot sta oker in jantarni.

Brezčasna hiša

 Odprti in zračni prostori, v katerih prevladujeta uporabna estetika in brezčasnost, pomešana z nevtralnimi barvami in toplino lesa. Takšna je danes enostanovanjska hiša, ki so jo arhitekti iz biroja Studio.a+v zaradi nefunkcionalnega tlorisa zasnovali na novo in tako prilagodili štiričlanski družini. Hiša, ki ima 240 kvadratnih metrov površine, je s temeljito prenovo, v katero je bila med drugim vključena odstranitev stopnic in stebra v kuhinji, stenskih in talnih oblog, dobila nov tloris. Stopnišče, ki je bilo prej ob steni, so umestili v sredino bivalnega prostora in tako dosegli lahkotno pregrado med dnevno sobo in kuhinjo z jedilnico. Dnevni prostor se zdaj širi v zgornje nadstropje, kjer je na galeriji nastala knjižnica z delovno mizo in pogledom na bivalni del.