Dnevna soba in nostalgija
Dnevne sobe so bile, predvsem v blokih, razmeroma majhne, pogosto povezane s kuhinjsko nišo, in se jim pravzaprav nisi mogel »izogniti« večji del dneva: v njih si jedel, gledal televizijo, pisal domače naloge, sprejemal obiskovalce … V dnevni sobi se je vedno kaj dogajalo, bila je pravo središče družinskega in družabnega dogajanja.
Potem smo se začeli ozirati za večjimi stanovanji z večjimi prostori in imeti veliko dnevno sobo je pomenilo biti v trendu. Pred dvanajstimi leti smo našli idealno stanovanje z dnevnim prostorom, ki meri kar 60 kvadratnih metrov in ima nadstandardno visok strop. Kaj zdaj? Nenadoma kar preveč površine. A kmalu smo jo zapolnili z nujnim pohištvom. Kuhinjski del, jedilni prostor ter prostor za počitek v enem – po načelu manj je več. In še vedno je bil prostor nekako prevelik in premalo topel. Kako ga narediti malo bolj domačnega, pa ne z več opreme?
Čeprav obožujem belo barvo, v kateri so, razen izjeme, vsi zidovi v stanovanju, smo glavno steno v dnevnem prostoru pobarvali v toplo kovinsko burgundsko. S slikami in rastlinami, ki smo jih dodali, je nastalo prav prijetno ozračje. Posebno ljub mi je po feng-shuiju sploh najboljši kotiček, opremljen z velikim kaktusom ter slikama Andyja Warhola in Mersada Berberja. Najživahnejše stičišče pa je kljub velikanski usnjeni zofi postal kuhinjski otok z manjšim pultom za hitre malice in barskima stolčkoma.
Odkrito obožujem svoj dnevni prostor, a če malo nostalgično pogledam nazaj – drugače kot nekoč dnevne sobe velikokrat sameva in v njem se vedno manj srečujemo. Po službi in šoli smo v popoldanskem času vsi zasedeni z raznimi dejavnostmi, zvečer pa se vsak zapre v svojo sobo.
Tudi dnevna soba gre skozi različna življenjska obdobja, tako kot mi sami. Bili so časi, ko smo s sinom vanjo postavili dva majhna gola in igrali nogomet ali pa je hči rolala popoldne po parketu. Zdaj so prioritete najstnika in baletke drugačne – imata vsak svoj računalnik v svojih sobah, starša pa televizor v spalnici ...
Družabnost na vrhuncu! In srečanja v dnevni sobi so seveda vse redkejša, da o polni hiši sorodnikov in prijateljev, kakor pomnim iz mladosti, sploh ne govorim. Kar pomislite tudi sami – kdaj ste imeli nazadnje dobro zabavo v svojem dnevnem prostoru?
Srčno upam, da se bomo v teh turbulentnih časih in krizi medsebojnih odnosov začeli zatekati nazaj k zabavam in druženju v domačem dnevnem prostoru, katerega osnovni namen je bil ravno ta. Jaz se že veselim nedeljskega obiska pri dobri prijateljici v njeni pisani in veseli dnevni sobi, kaj pa vi?
