Dom v nekdanjem skednju

Skedenj je bil zgrajen leta 1900, sprva so ga uporabljali za hlev za konje, pozneje pa kot garažo in skladišče, zgornje nadstropje, v katerem je nekoč živel oskrbnik posestva, pa so občasno uporabili za stanovanje za goste. Nato je skedenj precej poškodovalo izlitje vode iz vodovodnih cevi, ki so pozimi zamrznile.

Prenova, ki so se je lotili v biroju Richardson Architects pod vodstvom arhitektke Heidi Richardson, je bila temeljita, obsegala je tako zaščito pred poplavami in potresom kot tudi rekonstrukcijo zgornjega oz. mansardnega dela skednja. Zunanjost in pritlični del sta ostala nespremenjena, saj ju zaradi zaščite kulturne dediščine niso smeli spreminjati. Tako je zdaj ta del namenjen shrambi in garaži.

Zgornje nadstropje pa so na novo zasnovali, tako je v njem nastal bivalni prostor s kuhinjo in dnevno sobo, kopalnica, dve spalnici in spalni loft. Pri prenovi so odprli strop do slemena oz. strehe in tako pustili vidne tramove, ki pa so jih morali v celoti zamenjati.

Notranjost so arhitekti zasnovali moderno kot kontrast stari zunanjosti, v umirjeni barvni shemi, v kateri prevladuje naravna barva lesa. Poseben pečat stanovanju dajejo leseni tramovi, med katere so umestili viseče luči v obliki priljubljenih žarnic. Za kuhinjo, ki je oblikovana kot lesen kubus, so izbrali svetel odtenek hrasta. Za tla so prav tako izbrali hrast, a tega so pobarvali na siv odtenek, ki spominja na tla, značilna za stare skednje. Tudi preostalo pohištvo je v naravnih zemeljsko-rjavih odtenkih.