Mansarda: V dveh nadstropjih

Na splošno velja, da je podstrešno stanovanje poseben in unikaten prostor, ki omogoča razgibano ureditev interierja, lahko ima tudi več svetlobe in večji volumen kot stanovanja v nižjih nadstropjih. Prav prostornost, odprtost in razgiban prostor so značilnosti, ki zaznamujejo mansardno stanovanje v dveh nadstropjih v četri Vinohrady v češkem glavnem mestu Praga. Stavba, v kateri je stanovanje, veliko dobrih 200 kvadratnih metrov, je bila zgrajena v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ob zasnovi interierja so opravili le minimalne spremembe tlorisa, saj je že prejšnji lastnik naredil dober načrt prostorov.

V prvem nadstropju mansarde (to je šesto nadstropje stanovanjskega bloka) so poleg vhoda dnevna soba, kuhinja in jedilnica, kopalnica in delovna soba z dodatnim ležiščem, skritim v omari, manjši balkon z izhodom iz dnevne sobe in loža, na katero se pride iz kuhinje in delovne sobe. V nadstropju pod streho pa je glavna spalnica z izhodom na teraso, še dve dodatni sobi, kopalnica in galerija. To so izkoristili za vgradne garderobne omare in umestitev pianina.

Lastnika, mlad par, sta navdušena zbiratelja umetniških slik, zato je bilo pri opremljanju najpomembnejše vprašanje, kje bodo visela njuna najljubša slikarska platna. Tako je nastalo nekakšno vodilo, pri katerem so bele stene nevtralno ozadje za počasi rastočo zbirko umetniških del. Poleg slik sta arhitekta v interier vključila še nekaj umetniških instalacij oz. detajlov. Nad posteljo visi svetlobna instalacija, v kuhinjo so nad spod­njimi elementi namesto klasičnih omaric obesili ogromno sliko.

Senčenje strešnih oken
Za dobro klimo je treba v mansardi poskrbeti tudi s primernim senčenjem strešnih oken. Senčila na strešnih oknih so zelo izpostavljena vremenskim vplivom, zato morajo biti materiali odporni in trpežni. Za zunanje senčenje, ki zlasti preprečuje poletno pregrevanje, sta na voljo dve vrsti senčil. Prvo je mrežasto, ki zadržuje vročino in hkrati prepušča večino sončne svetlobe. Primerno je za bivalne prostore, kjer potrebujemo naravno svetlobo ves dan. Druga možnost je zunanja roleta, ki ima poleg zaščite pred vročino še druge funkcije, kot so zaščita okna pred vremenskimi vplivi (zlasti točo), hrupom, popolna zatemnitev … Običajno je narejena iz aluminija, vmesni prostor med lamelami je izoliran, zato je učinkovita tudi pozimi, ko preprečuje uhajanje toplote iz prostora. Najpogostejša kombinacija je zunanje mrežasto senčilo, ki zadrži 70 odstotkov poletne vročine, prepušča pa večino svetlobe, in notranje senčilo, ki naredi popolno temo za spanje, pozimi pa poveča toplotno izolativnost okna za 20 odstotkov.

Že tako razgibani prostori ponujajo zanimive rešitve, detajle in poglede. Središče je dnevna soba, ki prostor pod poševno streho izkorišča s po meri narejenim sedežnim pohištvom, v katero so vključene tudi knjiž­ne police. Osrednje mesto ima ogromen fikus, ki že tako unikatnemu prostoru daje poseben pečat. Stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje, so izkoristili z vseh strani. Na strani, usmerjeni proti dnevni sobi, so vanj vgrajeni kamin, prostor za polena in knjižne police. Ne povsem običajno je tudi okroglo okno, ki iz kopalnice v zgornjem nadstropju mansarde ponuja razgled na dnevno sobo. To okroglo okno, ki ga je sicer mogoče zasenčiti z vgrajenim električnim senčilom, ni zgolj dekorativno, saj v kopalnico prepušča tudi naravno svetlobo. Kuhinji poleg umetniške slike, ki visi nad delovnim pultom, daje pečat masivna jedilna miza.

Osnovna izhodišča za opremljanje so pri podstrešnih stanovanjih zelo podobna kot pri običajnih. Ker pa je vsaka mansarda unikatna, drugačna po volumnu, ponuja ogromno možnosti za zanimivo ureditev. Poševni strop lahko oteži zasnovo, lahko pa izzove kreativne rešitve. Dejstvo je, da je treba prostore in opremo prilagoditi tej posebnosti. In to sta arhitekta iz biroja Xtopix vsekakor upoštevala.Ondrej Tylcer