Ob škrebljanju dežja kot na počitnicah

Dolg hodnik, ki popelje obiskovalca 160 kvadratnih metrov velikega mansardnega stanovanja v dnevni bivalni del, sta namreč spremenila v galerijo. Na stene med vrati v sobe sta obesila fotografije s poročnega potovanja po Irskem, potovanja po Turčiji, Santoriniju in Avstraliji, z izleta v Benetke ter Dubrovnik, prostor pa je ostal tudi za spomine iz Københavna. Poleg fotografij na hodniku pritegne pozornost veliko tekstilno platno v obliki Avstralije. To je Darjino diplomsko delo Avstralija v tekstilni sliki, z njim je končala študij modnega oblikovanja. Na potovanju po tej celini se ji je namreč porodila zamisel, da bi njeno pestrost upodobila z različnimi koščki blaga različnih tekstur.

Dejan in Darja sta prej živela v spodnjem nadstropju hiše iz osemdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s starši. Vseskozi sta si želela ostati v domači hiši in tako je pred tremi leti padla odločitev o ureditvi mansarde. Ker pa podstrešje ni bilo predvideno za bivanje, saj so bile stene visoke le 30 centimetrov, so morali dvigniti višino zidov za približno 1,20 metra in na novo izdelati streho, prav tako sta želela svoj vhod.

Razporeditev prostorov je čisto drugačna kot v spodnjem delu hiše, zlasti zaradi pogleda, ki sta si ga želela iz dnevnega bivalnega prostora. Zato sta tloris obrnila na glavo. Vstopiš v dolg hodnik, iz katerega so levo in desno vhodi v delovno sobo, dve otroški sobi, kopalnico in stranišče, naravnost naprej pa se odpre dnevni prostor z majhnim balkonom in razgledom, ki sta ga občudovala skozi tisto podstrešno okence.

Načrt sta lastnika sama narisala. Že od začetka sta vedela, da si želita moderno stanovanje z veliko svetlobe, ki zdaj prihaja skozi 13 strešnih oken, prav tako odprt strop z vidnimi tramovi. Dejan je z računalniškim programom risal prostore in razporejal pohištvo po njih, da sta se sproti odločala, kam bosta kaj postavila, kako bi bilo morda bolje. Pohištvo z vrati vred (na enih od njih opazimo vgraviran vzorec drevesa) je Dejan najprej izrisal po njunih željah in zamislih, potem pa ga tudi izdelal, saj je po poklicu mizar. Pri tem jima je bilo pomembno, iz kakšnega materiala bo oprema, ki jo bosta postavila v svoj dom. Odločila sta se za masivni les, obdelan le z olji. Takšen je na primer hrastov parket.

Za ogrevanje sta izbrala talno, dodatno toploto, zlasti v prehodnih mesecih, pa daje kamin na drva, iz katerega je segreti zrak speljan še v spalnico, otroški sobi in kopalnico. Kakor pripoveduje Dejan, so veliko del, tudi gradbenih, opravili sami. Vse skupaj je potekalo brez resnejših zapletov, le zelo utrujeni so bili, saj sta želela čim prej dokončati in se vseliti. Prestrašilo ju je le neurje, ki se je razbesnelo med gradbenimi posegi, ko streha še ni bila pokrita, a k sreči ni nastala večja škoda.

Podobo doma mlade družine razgibajo tudi risbe po stenah, katerih avtorica je kar Darja. Knjiga Bambi jo je navdihnila za risbo živalsko-rastlinskega sveta v Žanovi sobici in mlada mamica opaža, da je polletnik navdušen nad njo, najbolj ga zanimajo pisane barve. A to ni edina risba; tudi drevo na steni dnevne sobe in jedilni pribor v kuhinji sta njeno delo.

Mlada družina živi v svojem podstrešnem stanovanju dobro leto in pol. Kakor pravita Darja in Dejan, je življenje v mansardi zaradi poševnin bolj razgibano, v deževnih večerih pa se ob škrebljanju dežja počutita kot na morju v prikolici. Le poleti je malo bolj vroče, priznata, kljub dobri izolaciji strehe, tako da si bosta najbrž omislila klimatsko napravo.

Virtualni sprehod po njunem stanovanju si lahko privoščite TUKAJ.