Odprta vrata: Knjige in tapeta vtisnile značaj

Stanovanje, veliko približno 80 kvadratnih metrov, leži v najvišjem nadstropju nove večstanovanjske stavbe in prav to dejstvo je investitorje prepričalo, da so pustili odprt volumen. Tako stropi v višino merijo do štiri metre, kar ni običajno za nova stanovanja, ampak staromeščanska. Po besedah oblikovalke Nene Grmovšek je bila to dobra odločitev, zaradi katere je stanovanje pridobilo volumen in prostornost, zlasti kuhinja in dnevna soba, ki sta urejeni v skupnem odprtem prostoru. Izhodišče ureditve interierja so bile želje lastnikov po praktični zasnovi, dovolj shranjevalnih površinah, zlasti pa materialih, ki so prijazni do okolja in človeka. V stanovanju je bil ob nakupu že položen parket, ki predstavlja izrazit element v prostorih, hkrati pa jim daje značaj, vendar kakor pravi oblikovalka, se k njemu ne poda nobena druga lesena površina. Zato so se za večino pohištva oziroma na večjih površinah odločili za belo barvo. Višino stropov so izkoristili za umestitev shranjevalnih omar. Te so tako že v predsobi, v dnevni sobi pa so v glavnem namenjene knjigam. Lastnika imata namreč veliko knjig in prav te so po besedah Grmovškove narekovale videz odprtih in zaprtih shranjevalnih površin v dnevni sobi. Knjige sama ponavadi pospravi na zaprte police, odprt pa pusti le en del, saj je ta rešitev uporabna, na njih pa se tako nabira tudi manj prahu.

V osrednjem bivalnem prostoru so morali zadostiti še eni zahtevi, to je izbrati mizo, ki bo ob posebnih priložnostih dovolj velika za osem do deset ljudi. Odločili so se za mizo, ki je del delovnega otoka, a se da raztegniti in zasukati za 90 stopinj, tako da doseže do oblazinjene niše, kjer lahko sedita še dva otroka ali odrasla. Temu sta prilagojeni tudi svetili, ki osvetljujeta jedilno površino. Pritrjeni sta na steno in se ju da premikati. Nad delovnim otokom so spustili šest žarnic na kablih različnih odtenkov. Na splošno je oblikovalka osvetlitvi namenila veliko pozornosti, a največji izziv je bilo najti osvet­litev jedilne mize, ki bo všečna in hkrati funkcionalna. Za poševne strope so po besedah sogovornice najboljši izbor reflektorji, s katerimi se ustvari dinamika. Nekaj svetil je tudi skrite v nišah in vgradnih omarah, zanjo je izbrala led trakove.

Kuhinjske ličnice so bele in gladke brez ročajev, podobno kot shranjevalne omare, vse pa narejene po meri. Površina na delovnem otoku je iz umetnega kamna. Poseben pečat daje kuhinji in dnevni sobi tapeta z nežnim vzorcem. Tudi sicer je nabor barv umirjen: po prostorih se ponavljajo beli, sivi in pastelni odtenki. Kakor pravi Grmovškova, stanovanje ni tako veliko, da bi v njem zastavili več barvnih zgodb. V otroški sobi so, na primer, na steni narisane hiške, ki se lahko sčasoma, ko bosta otroka zrasla, spremenila v kakšno drugo podobo, vzorec ali sliko. Največ pozornosti so sicer namenili ergonomiji in funkcionalnosti shranjevalnih površin, saj sta lastnika prej živela v majhnem stanovanju in sta natančno vedela, kaj si želita in potrebujeta v novem domu. Kakor še poudarja sogovornica, se vedno trudi in si želi narediti uporaben in prijeten interier, ki je pisan na kožo stanovalcem.