Odprta vrata – Nemčija: Čudež v vintage slogu

Tako kot številni ljubitelji vintage sloga ima tudi Katja nekaj posebnih zbirk. Njena največja strast so ure. »Zbiram jih že vsaj deset let, tako da se zbirka nenehno povečuje,« z roko pokaže na štiri elegantne retro ure na svoji mizi. Kar nekaj jih tiktaka tudi v dnevni sobi. A čeprav obožuje ure, še zdaleč ni suž­nja časa, sicer pa o njenem sproščenem življenjskem slogu priča tudi lahkotna oprema stanovanja. »Naš dom je živopisna mešanica vintage predmetov, klasičnega dizajna in Ikee,« pravi.

Z možem Georgom, računalniškim programerjem v glasbeni industriji, triletno hčerko Umo in dvema mačkoma – Kasimirjem in Ernijem – živijo v Prenzlauer Bergu v samem središču Berlina, na območju, za katerega so značilni mogočni nizi hiš, zgrajenih pred stotimi leti, četrt pa se ponaša tudi s številnimi trgovinami z vintage izdelki, živahnimi kavarnicami in bistroji.

Ko sta zakonca leta 2005 našla to sto kvadrat­nih metrov veliko stanovanje v drugem nadstropju, sta se takoj zaljubila v visoka okna in 3,6 metra visoke stene. »Takšne mere dajejo človeku občutek svobode in tudi sobe so na pogled večje, kot so v resnici,« pravi Katja. Po rojstvu hčerke so morali narediti nekaj sprememb. Georg se je odrekel svoji domači pisarni in iz nje je nastala otroška soba.

Katja priznava, da je prava obsedenka, ko gre za predmete iz sredine 20. stoletja, in da redno objavlja bloge o svojih dogodivščinah na bolšjih trgih. »Predmete iz petdesetih let prejšnjega stoletja sem začela zbirati že v najstniških letih. Moja družba je pripadala rocka­billy kulturi.« Katjin okus za glasbo se je z leti spremenil, ni pa ugasnila njena ljubezen do retro predmetov.

Za pretanjeno oko je stanovanje namerna mešanica pohištva iz različnih obdobij. V njem je združeno vse mogoče – od osnovnih čistih linij pohištva iz serijske proizvodnje do dragocenih vintage predmetov. Lestenec iz Ikee Katjo spominja na svetila Sputnik iz petdesetih let Emila Stejnarja. V dnevni sobi stoji jedilna miza, ki sta jo prav tako kupila v Ikei, Eamesov gugalnik v vintage slogu sta prinesla iz Pariza, klasična danska kredenca iz tikovega lesa, ki sta jo našla v Berlinu, pa je bila izdelana leta 1958.

Katja je precej denarja porabila za nekaj prav posebnih kosov. »Kar precej me je stala ura, ki jo je George Nelson izdelal za podjetje Vitra, in mizice, ki so jih po Josefu Albersu Bauhausu oblikovali v Klein & More. Jedilniški stoli so klasični dizajn Mravlje Arneja Jacobsena in Fritza Hansena. Mizo Tibergaard iz petdesetih let, stol Tulip iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in ogledalo sta našla na ebayu.

Vsako stanovanje v vintage slogu mora imeti osebno noto. V Katjinem primeru so to prevleke za blazine in zavese v svetlih barvah in živahnih vzorcih, ki jih sama sešila. Teh dodatkov je še zlasti veliko v otroški sobi. »Sešila sem blazinice iz blaga, ki imajo v notranjosti ropotuljice, pa tudi več oblačil za lutke in mehkih igračk, ki sem jih napolnila s školjkami,« pripoveduje Katja. Za Umin prvi rojstni dan je izdelala pisano zastavo in pregrinjalo iz kvačkanih kosov, ki jih je ljubkovalno poimenovala »babičini kvadratki«. »Rada ustvarjam,« pravi, »na roke narejeni predmeti pripomorejo k temu, da dobi prostor osebno noto.«

Barvne kombinacije so prefinjene. Večina sten je v beli barvi, kar še poudarja razsež­nost stanovanja, sta pa lastnika kljub vsemu dodala nekaj barvnih ploskev. Polovica sten je barvi španskega bezga, kar je, povesta gostitelja, rezultat več poskusov, da bi prišla do »tistega pravega odtenka«. Steno na koncu predsobe od tal do stropa prekriva tapeta iz šestdesetih let. »Če na eni sami steni uporabite živopisno tapeto, vedno pritegne pozornost,« pravi Katja. Kuhinja deluje sveže s svojimi stenami v barvi mentola in rožnatim retro hladilnikom znamke Smeg. »Med najinimi obiskovalci ni bilo še nobenega, ki ne bi imel kaj povedati v zvezi s tem hladilnikom,« se smeji Katja. Sveže barve so nadvse primerne za njuno kuhinjo, saj sta zakonca vegetarijanca, tako da pri kuhi uporabljata veliko sveže zelenjave, poleg tega imata rada italijansko hrano. Uma ne bo nikoli imela sobe v pastelni roza barvi. »Otroška soba mora biti pisana,« odločno poudari njena mamica.

Sicer pa je Katja navdušena tudi nad multikulturno sosesko, v kateri živijo. »Zelo imam rada ta del mesta, ker je poln trgovin z rabljenim blagom, ljudje, ki živijo tukaj, pa so zelo širokega duha.« Berlin je prijazno mesto. »Človek zlahka dobi nove prijatelje. Ljudje se sem preselijo zato, da bi študirali ali delali, vse to pa pripomore k nadvse toplemu ozračju,« poudarja Katja. Stanovanje ima tudi veliko dvorišče, kar je tipično za Berlin. Poleti skupaj s sosedi pogosto uživajo ob dobrotah z žara.

Družinsko življenje poteka v dnevni sobi. »Tukaj jemo, poslušamo glasbo in se igramo.« Ob nedeljskih jutrih na široko odprejo balkonska vrata in v toplem vremenu je to najprimernejši kotiček za počasno uživanje ob zajtrku. Katja iz svojih izkušenj spodbuja vse, ki si v svojem domu želijo ustvariti takšno živopisno sliko z retro pridihom: »Predmeti iz petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let bodo prostoru zagotovo dodali večno modno noto in svežino.« Po njenem si lahko prav vsak ustvari tudi svojo zbirko retro predmetov: »Jaz, denimo, prav tako strastno zbiram vaze v vintage slogu in keramiko iz petdesetih let.«