Odprta vrata – Nemčija: Tradicionalna zunanjost, sodoben interier

Potem ko se je že vse bolj zdelo, da je njegovo iskanje zaman, je končno odkril kmetijo Lais­hof. Hiša, ki je pod spomeniškim varstvom in je bila zgrajena leta 1690, ima med drugim svoj izvir vode in žganjarno. Romantična kmetija stoji nedaleč od Freiburga. »Takoj ko sem videl fotografije, mi je bilo jasno, da je to kmetija, ki jo bo mogoče preoblikovati v hišo, kakršno sem si zamislil,« se spominja Martin Focks.

Tipično podeželsko poslopje je bilo vse do prodaje del delujoče kmetije z desetimi hektari zemljišča, na katerem se zdaj pasejo Martinovi konji. Ob stanovanjskem poslopju stoji še velik skedenj. Ko so podpisali prodajno pogodbo, je Martin izdelal načrt obnove in se lotil predelave že obstoječega objekta. Delo so prevzeli lokalni mojstri in čez enajst mesecev je bila stara kmetija v celoti obnovljena.

»Med obnavljanjem smo imeli ves čas v mislih zgodovinski pomen tega starega poslopja in si prizadevali, da se ne bi oddaljili od izvirnega načrta. Na zunaj je hiša ostala takšna, kot je bila v 17. stoletju, tako da se še vedno zelo lepo ujema s tukajšnjo pokrajino,« pojasnjuje Martin. »Tako, denimo, na strehi nismo hoteli dodati oken, saj smo hoteli ohraniti izvirno podobo hiše. Z dodatnimi okni bi seveda v zgornjem nadstropju zagotovili več svetlobe, a bi hkrati uničili prvotno strukturo poslopja.« Tako je lastnik ohranil vse, kar se je dalo ohraniti, kjer je bilo potrebno, pa je dodal nove sodobne gradbene materiale.

Notranjost je v celoti posodobljena. Martin je dal odstraniti strop v prej dvonadstropni črni kuhinji. Ko je odstranil predelne stene, je ustvaril velik odprt dnevni prostor, ki ga zgoraj dopolnjujejo galerije. Pisarno si je uredil v skednju, kjer so nekdaj, ko se je na posestvu kmetovalo, hranili seno in sušili lešnike, orehe in drugo sadje.

Razkriti nosilni tramovi, stari več kot 320 let, dajejo sicer moderni notranjosti rustikalni pridih. Saje in dim iz nekdanje črne kuhinje, kjer se je kurilo z drvmi, so s časom prepojili borov les, iz katerega so tramovi, in ga tako trajno zaščitili pred škodljivci.

Najbolj nenavaden prostor v hiši je velika kopalnica, ki ima peč na drva in savno. »Ker smo bili prikrajšani pri višini, smo morali hišo malce razširiti,« je povedal Martin. Za njegovo ženo je bil eden od pomembnih dejavnikov kontrast med starodavnim in sodobnim. »Saj vendar nismo hoteli živeti v muzeju, temveč tukaj in zdaj,« je pojasnila Martinova žena Michaela Fabiny. »Starinski predmeti morajo ostati na vidnih mestih, a vedno v kombinaciji z novimi.«

Takšna zasnova notranje opreme je najbolj vidna v prostorni odprti kuhinji, ki se ponaša s čistimi linijami in mizo, okoli katere stojijo črni stoli Charlesa in Ray Eames. Za to mizo Martin in Michaela uživata pri jedi s svojima otrokoma in v razgledu, ki se jima odpira na posestvo in ribnik pred hišo.

Martin pa si je v svojem novem podeželskem domu izpolnil še eno željo iz otroštva: zgradil je hlev in ograde za konje. Hlev, ki stoji v neposredni bližini hiše, daje zavetje trem konjem. Ko jih osedla in se poda na ježo po čudoviti naravi, razmišlja o novih projektih, ki nastajajo na njegovi risalni mizi.