Odprta vrata: Nova stara hiša

Prenova vrstne hiše iz leta 1936 je bila temeljita, pravzaprav je njena notranjost na novo izdelana. Od prejšnje osnove so pustili zgolj stopnice, ki vodijo iz pritličja v prvo nadstropje, le nekoliko so jih pomaknili naprej, da so pod njimi pridobili še vhod v klet. V pritličnem delu hiše, ki v vsakem nadstropju meri 45 kvadratnih metrov, so bivalni prostori z izhodom na teraso in atrij, v prvem nadstrop­ju otroški sobi in otroška kopalnica ter delovni kot, v mansardnem delu pa spalnica s kopalnico in izhodom na mini teraso z lepim pogledom na Ljubljano.

Izhodišče za arhitekturno zasnovo notranjosti je bilo čim bolj funkcionalno izkoristiti tloris, saj na majhni površini vsak centimeter šteje. Lastnika sta želela odprt bivalni prostor, v katerem bi bile združene kuhinja, jedilnica in dnevna soba, spalnico v mansardi, kamnito oblogo ob kaminu, na splošno pa svetel in hkrati topel interier.

Tik ob vhod so umestili servisni monoblok, v katerem je na eni strani, v predsobi, vgradna omara za odlaganje oblačil in čevljev, na drugi pa kuhinjske omare in vgradni gospodinjski aparati, pečica, hladilnik. Kuhinjske ličnice so bele, tiste, ki so delno skrite oziroma gledajo proti kuhinjskemu otoku, pa v furnirju, ki ima komaj vidne črtice, s čimer so jim dodali nekaj teksture. Ob delovnem pultu je tudi zajtrkovalni del, ob kuhinji pa stoji velika masivna jedilna miza iz tikovine.

Les so izbrali tudi za talno oblogo, in sicer hrastov dimljeni parket, ki je obdelan le z oljem. Keramične ploščice so iz praktičnih razlogov položili v predsobi in z njimi nadaljevali po tleh stranišča, ki je v tem delu hiše. Zanimiva in ne prav pogosta je tudi barva sten in stropa v stranišču. Gre za poseben zlatorjav oplesk iz lateksa, ki ima tridimenzio­nalni učinek. »Ljudje imajo napačno predstavo o tem, da bo majhen prostor povečala svetla barva. V resnici je ravno nasprotno. Če je prostor zelo majhen, deluje veliko bolj glamurozno, če je v temni barvi,« pojasnjuje arhitektka in direktorica biroja GAO arhitekti Petra Zakrajšek. Po njenih izkušnjah imajo ljudje pogosto pomisleke ob takih predlogih, zlasti se bojijo, da bo pretemno. A kot poudarja, lahko to rešimo tako, da z isto temno barvo prepleskamo tudi strop. Tako majhen prostor, v tem primeru stranišče, deluje prijetneje, mehkeje, kot školjka.

Vse barve v hiši so iz naravnega spektra, od lesa do peščenih odtenkov in sive. »Če smo želeli, da je teh 45 kvadratov na nadstropje videti prostorno, smo morali izbrati svetle odtenke,« dodaja arhitektka. Tako ni nikjer kričečih barv in močnih kontrastov. Naravnega videza je tudi kamnita obloga na steni v dnevni sobi. Po besedah arhitektke je bilo pomembno, da so s kamnom obložili celo steno, ki sega do kuhinjskih omaric. S tem so na videz povečali bivalni prostor in se držali koncepta, po katerem so vsi njegovi deli (kuhinja, jedilnica, dnevna soba) zgolj elementi v enem prostoru, tloris pa zato deluje večji.

»Če bi vsak del obravnavali ločeno tudi likovno ali z drugim materialom, bi to pokvarilo vtis prostornosti,« pravi Zakrajškova. In kako učinkuje kamnita obloga? »Smiselna je, saj je na tej steni, kjer je kamin. Že od nekdaj je namreč tradicija, da je tam, kjer je kamin, obloga iz funkcionalnih razlogov kamnita,« odgovarja arhitektka. Pri tej zasnovi notran­josti se je po njenih besedah lepo vsebinsko pokrilo, da je stena s kamnito oblogo, ki je nasproti stopnic, osrednja in daje oporo celotnemu interierju. Tudi zanjo so izbrali naravni odtenek, ker niso želeli ustvarjati kontrastov, ampak harmonično celoto z minimalnimi spremembami teksture in barv.

K prostornosti pripomorejo tudi bele in gladke vgradne omare brez ročajev, ki delujejo kot del stene. Samosvoj poudarek pa so niše. Z njimi, pravi arhitektka, prikličeš občutek globine, drugo perspektivo, in čeprav so bele, stene dobijo neko likovnost. »Niše navidezno ustvarjajo podaljšan prostor, hkrati pa so intimni detajl, saj vanje uporabnik postavi nekaj njemu ljubega. Tako iz navadnega interierja nastane dom. Tudi zvečer imajo poseben učinek, saj so vanje vgrajene lučke,« pojasnjuje sogovornica.

Svetlobo so zasnovali z izborom stenskih in vgradnih luči, s katerimi so poudarili poti, kotičke in dekorativne detajle. Osrednja viseča luč nad jedilno mizo, to je Foscarinijev lestenec Caboche, pa je glavni poudarek.

S skandinavskim pridihom je zasnovana spalnica v mansardi, ob kateri sta kopalnica in izhod na mini teraso s čudovitim razgledom. V spalnici je naravni les še bolj v ospredju, saj je lesena strešna konstrukcija vidna in v naravni barvi, poleg tega je obloga ob vzglavju postelje izdelana iz lesenih let­vic. Te dopolnjujejo leseni detajli na postelji in omaricah ob njej.