Odprta vrata: Novo življenje atrijske hiše

Vrstna atrijska hiša, ki meri 148 kvadratnih metrov, je imela dobro osnovo za današnji način bivanja, ki je bistveno drugačen kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila zgrajena. Pri prenovi so sledili glavnemu značaju hiše in se tako naslonili na obstoječe ogrodje, ki jih je, kot pravijo arhitektke, spominjalo na arhitekturo iz televizijske serije Oglaševalci. Ta je bila nekakšen dodatni navdih pri oblikovanju interierja.

Foto: Miran Kambič

Arhitekturo hiše so s prenovo ohranili, prav tako njeno veduto – obliko črke L, tloris pa so prerazporedili in prilagodili sodobnejšemu načinu življenja. Že ob prvem obisku jih je navdušil pogled, ki se je odprl takoj ob vstopu v hišo in segal naprej skozi stekleno steno vse do atrija z bazenom. In ta pogled so po prenovi ohranili, tako da so oblikovali vetrolov s steklenimi vrati. Eno stran hodnika so izkoristili za vgrad­ne omare in tako posodobili vhodni del hiše.

Dnevni bivalni del je dobil popolnoma novo podobo, saj so bili tu nekoč zaprti majhni prostori. Zidove v njem so porušili in ga v celoti odprli, povečali so tudi okenske odprtine. Danes so tu združene kuhinja, jedilnica in dnevna soba. Poudarek je na kuhinji, ki je funkcionalna in prostorna, saj je lastnik odličen kuhar in gostitelj.

Foto: Miran Kambič

Kuhinja preide v jedilnico, kjer ima osred­nje mesto jedilna miza priznanega oblikovalca Philippa Starcka, nad njo je razkošen lestenec, ob njej pa mini bar. Dnevno sobo od jedilnice in kuhinje razmejuje sedežna garnitura, podobo celotnega prostora pa zaokroži stena z oblogo iz vertikalnih letvic. Tapeta v zlatih odtenkih, ki so jo umestili na eno od sten, dodaja glamur preteklosti. Prehod v klet, ki je bil prej v tem delu hiše, so ohranili, vendar se zdaj skriva v omari.

Spalnico so zasnovali tako, da se odpira v atrij. Postelja je umeščena na sredino pro­stora, z razgledom v atrij skozi steklene površine. Pravzaprav so vsi prostori usmerjeni v atrij. Velike steklene površine so zasenčili z drsnimi polkni.

Drugi del hiše, v katerem so zdaj savna, pralnica in soba za goste, ponuja možnost za spremembo v manjšo garsonjero z ločenim vhodom. V tem delu hodnik nima več klasične vloge, ampak se razširi v servisni del. Poseben pečat mu daje stena, oblečena v tapeto, ki prekriva tudi vrata v kopalnico in stranišče.

Vsak prostor je drugačen, a hkrati povezan, pravi direktorica in vodilna arhitektka biroja Petra Zakrajšek in dodaja, da je bila rdeča nit hoja po robu med minimalizmom ter nasičenostjo v teksturi in materialnosti. Hiša je bila tudi prizorišče kratkega filma Beyond Space, ki ga je o interierju in delu biroja posnel slovenski režiser Nejc Gazvoda. »Skozi prizmo humorja in surrealizma je zastavil zgodbo, ki poleg tega, da poudarja prednosti notranjega oblikovanja biroja Gao, pripoveduje tudi o tem, da lepe stvari za nami ostajajo in odmevajo še dolgo potem, ko nas ni več.«

»Interier so čustva,« pravi Petra Zakrajšek in dodaja, da je to režiserju uspelo prikazati, saj je s filmom zajel njihov pristop k delu, način razmišljanja in pokazal, da pri tem, kar delajo, uživajo. Še zgodba filma: medtem ko ekipa arhitektk in fotograf Miran Kambič opravljajo svoje delo, jim hudomušno sledijo trije radovedni duhci, ki se v hiši počutijo vse bolj domače. Duhci se razgledujejo po prostorih, družijo z dalmatinko Milo, si prilaščajo osebne predmete in uživajo v udobju nove opreme.