Odprta vrata – Poljska: S francoskim pridihom

»Všeč nama je veliko stvari, ki združujejo različne sloge, ti pa morajo biti med seboj spretno povezani,« pravi Maria, ki je s svojim možem Arthurjem našla popoln dom zanju in za njuna otroka.

Za pomoč, ki sta jo potrebovala, sta zaprosila Anno Matuszewsko-Janik, vodilno notranjo oblikovalko v Poznanju. Najprej so morali določiti izhodišča koncepta. »Hotela sva brezčasno notranjost, ki bo kljubovala spreminjajočim se modnim smernicam in trenutnemu modnemu okusu. Lahko bi se odločila za katero koli barvo, razen za bež, ki jo sovražim,« pravi gostiteljica. Razmišljala sta o sodobni ureditvi, toda takšni, da ne bi bila hladna in neosebna. Obema je všeč francoski slog in elegantno leseno pohištvo.

Poleg tega je zakonski par hotel imeti ekološko premišljeno urejeno in trajnostno zasnovano stavbo, pri kateri bi imeli prednost naravni materiali (denimo les ali kamen). »Veliko sva se ukvarjala s tem in se pogosto spraševala, ali naj bo hiša praktična ali naj bo kratko malo videti lepa,« pojasnjuje Maria.

V pritličju so sobe, ki jih uporablja vsa družina. V zgornjem nadstropju so spalnice in črno-bela kopalnica. V pritličju sta se lastnika odločila za prostorno ureditev z belimi stenami in velikimi okni, naravna svetloba bogato napolnjuje vse sobe. Stenska pregrada ločuje vhodni del od kuhinje in jedilnice. Zaradi velikega ogledala med dnevno sobo in jedilnim prostorom se zdi, da so prostori večji, poleg tega ogledalo zakriva premišljene rešitve shrambe.

Na drugi strani ogledala je prostor za televizijski kotiček in kabinet ob stopnicah, ki vodijo v zgornje nadstropje. Lesen pod iz beljene hrastovine dodatno poudari iluzijo razširjenega prostora.

Mario in Arthurja je najbolj skrbelo, kaj storiti s kuhinjo. »Najprej sva se odločila za belo barvo, nato sva si premislila in izbrala črno,« pojasnjuje Maria. Ugotovila sta, da črne omarice s hrastovim furnirjem razbijajo svetle barve v notranjosti hiše. Temni elementi se navezujejo na barvo kamina v dnevni sobi. Poleg tega črna barva povezuje kuhinjo in dnevno sobo, v kateri prevladuje masivna miza iz beljene hrastovine. Ob njej pa stoji črna klop.

Masivna hrastova miza je bila prvotno črna. Barvo so odluščili in les prebarvali z bledo belo, da se zdi, kakor da so ga pobelili z apnom. Noge prikličejo v spomin francoski podeželski slog, zaradi globokih razpok je miza videti starinska. Stoli so skorajda po japonsko preprosti. Oblikovala jih je Iwona Koskike, izdelani so iz hrastovine. Izbrala jih je sicer oblikovalka Anna Mateuszewska, vendar sta se Maria in Arthur hitro strinjala z njenim predlogom in jih naročila po internetu.

Izbrani kosi pohištva skupaj s preprosto leseno klopjo ustvarjajo podobo, ki je natanko takšna, kakršno sta si zamislila lastnika. »Hotela sva, da bi bila jedilnica srce hiše, kjer lahko živimo čim bolj polno življenje. Ne maram oblazinjenih stolov, zato je bila to popolna rešitev. Imava majhna otroka in smo torej velika družina, poleg tega ne maramo garnitur stolov, zato je bila klop pametna rešitev, zaradi katere notranja ureditev ostaja raznovrstna. Kadar imamo goste, dodamo naslanjač, namenjen za najstarejšo osebo v družini. Na zadnji zabavi je na njem sedel moj 103-letni dedek,« pravi Maria.

V dnevni sobi je v središču minimalistično oblikovan kamin. Tako kot vsi dramatični elementi v hiši je črn. Lastnika sta najprej razmišljala o tem, da bi ga obložila s kam­nom ali betonom, vendar sta se nazadnje odločila za minimalistično različico. Oblikovalka je med drugim izbrala tudi kavno mizico iz loščenega mangovega lesa. Lastnikoma sprva ni bila všeč, toda ko so jo postavili na primeren prostor, sta ugotovila, da je popolna. »Bila je res prava izbira!« pritrdi Maria. Še enkrat se je pokazalo, da je pri nekaterih stvareh koristno zaprositi za pomoč strokovnjaka.