Odprta vrata: S spominom na prejšnje generacije

V Kamniku pod Starim gradom je skupina kmečkih hiš iz 19. stoletja, nekoč imenovanih Novi forum, zdaj Novi trg. Med njimi je domačija družine Benkovič, h kateri spada tudi hiša, ki so jo prenavljali. Kmečka domačija je v preteklosti doživela več preobrazb, ki jih je zaznamovala obrtna dejavnost prejšnjih generacij Benkovičevih. V različnih obdobjih je tako tukaj delovalo kamnoseštvo, pa predelovalnica lepila in žaga za predelavo lesa.

»Prostori prvotnega stanovanja v hiši so delovali kot samostojne funkcionalne enote, ki smo jih želeli združiti v skupen bivalni prostor. Nekdanjo črno kuhinjo in bivalni prostor (nekoč imenovan hiša) smo povezali z delnim umikom stene,« pojasnjuje arhitekt Jan Šimnovec. Drugod ni bilo večjih gradbenih posegov ali rušitev. Nadomestili so zgolj prvotna vrata, skozi katera se je prehajalo med prostori. Namesto teh so naredili velike obokane prehode, ponekod brez vrat, ponekod pa s skritimi drsnimi vrati.

Foto: osebni arhiv arhitekta

Pri prenovi so kamnito-opečne zidove in strope očistili ter ometali na stari način z apnenim ometom, ki omogoča naravno dihanje konstrukcije. Obstoječa tla so nadomestili z lesenim parketom, pod katerim so lahko vgradili talno gretje, hkrati pa se po materialnosti poskuša približati prvotnemu kmečkemu podu. Drugačna je tudi obdelava nekaterih sten v kuhinji in dnevni sobi. »Gre za nekonvencionalen način uporabe apnenega ometa. Želeli smo pokazati, kaj se skriva v samem bistvu hiše. Gre za tanko plast apnenega ometa čez surov relief nosilne stene. Kar vidimo, je vsebina te stene, torej kamen in mleta opeka. Navdih za takšno obdelavo je bil projekt prenove domačije Vrlovčnik arhitekturnega ateljeja Medprostor. Izvedba je zahtevala več strokovnih posvetov in preizkusov na lokaciji,« pojasnjuje sogovornik.

Zasebni interier leta 2023: Projekt prenove hiše Novi trg v Kamniku, pod katerega se je podpisal arhitekt Jan Šimnovec, je prejel nagrado Meseca oblikovanja, in sicer v kategoriji zasebni interier leta 2023. »Nagrajeni interier izraža spoštljiv odnos do obstoječe substance, ki jo nadgrajuje s sodobnimi materiali in osebno, avtorsko noto. Projekt prenove hiše, ki je po svoji strukturi tradicionalno zaprta, doda slednji odprtost in zračnost. Rešitev vetrolova omogoča, da v hišo vodijo ohranjena stara vrata. Avtor najde ravnovesje med tradicijo, etnološkimi elementi, ki so dodani kot skulpture, materialnostjo, ki je ponekod arhaična, ter med sodobnimi elementi opreme, ki predstavljajo zanimiv kontrapunkt. Zadržan in brez velikih pretenzij je projekt lahko tudi zgled za podobne prenove, ki ohranjajo identiteto nekdanje bivalne kulture in jo nadgradijo s ščepcem sodobnosti,« je svojo odločitev utemeljila strokovna komisija.

»Izhodišče za zasnovo projekta je bilo oblikovanje skozi dialog. Tako z naročnikom kot s preostalimi člani družine Benkovič. To je bil prvi pogoj, da sem razumel navade bivanja in fizični kontekst – domačijo, del katere je prenovljeno stanovanje. Naročnik je zaradi svojega globokega spoštovanja do prednikov želel ohraniti duha prejšnjih generacij rodbine Benkovič. Hkrati je želel stanovanje, ki bi omogočalo sodobno bivanje, s poudarkom na možnosti druženja večjih skupin v dnevnem prostoru. Rezultat tega je med drugim neobičajna tri metre in pol dolga miza, ki je hkrati kuhinjski otok in jedilna miza, ta je odgovor na potrebo lastnika po povezavi druženja in kuhanja,« odgovarja arhitekt na vprašanje, kaj je bilo izhodišče za zasnovo interierja.

Barve in materiali so izčiščeni in naravni. Arhitekt je izhajal iz želje po prostoru, ki bo sam po sebi čim bolj preprost in izčiščen. »S tem lahko v ospredje stopijo stari predmeti, ki so na stenah razstavljeni kot mozaik spominov na prednike.«

Poleg hiše so del domačije še delavnica, skedenj in hlev, v katerem so shranjena pozabljena obrtniška orodja in oprema. To je arhitekt vključil tudi v prenovljeni dom. Ključni element, ki so ga ohranili, je stara krušna peč, ki je še vedno v uporabi. »Z vidika kulturne dediščine pa niso nič manj pomembni različni predmeti, na primer gugalnik, kolesa voza, žaga, lesene smučke, leseno sito, ki smo jih odkrili med raziskovanjem pozabljenih kotičkov domačije. Ker danes tukaj ni več nobene obrtniške dejavnosti in prostor zato tone v pozabo, se mi je zdelo ključno, da ohranimo čim več elementov. Prenovljeno stanovanje Novi trg tako ni samo bivalni prostor, temveč tudi časovna kapsula,« poudarja Šimnovec.

Tako je v prenovljenem interierju dobilo svoje mesto in novo uporabo kar nekaj starih kosov. Takšna je na primer luč v spalnici. Izdelana je iz lesenega sita (strokovno imenovano reta), s katerim so včasih čistili žito pri ročni mlačvi.

»Ta projekt me je res veliko naučil, zlasti da je vsaki stari hiši treba dati priložnost in pretehtati vse možnosti za njeno ohranitev. Danes prepogosto vidim, da je rušitev edini način ravnanja s staro gradnjo. To je absurd­no, saj sta rušitev in nato gradnja veliko­krat precej dražji kot prenova,« razmišlja arhitekt in dodaja, da je bil ta projekt hkrati odlična priložnost za preizkus tehnologije za virtualno resničnost. »Ob predstavitvi idejne zasnove sem lastniku na lokacijo prinesel očala za virtualno resničnost. Tako je lahko hodil po dejanskem stanovanju in si ogledoval predlagano prenovo. Tehnologija se je izkazala kot odlično orodje za lažje razumevanje idejnih rešitev, ki sem jih pripravil,« je še povedal sogovornik.