Odprta vrata: Spogledovanje s preteklostjo

Hiša, načrtovana za petčlansko družino, je bila v tretji gradbeni fazi, ko so se lastniki povezali z arhitekti biroja Habitare. Izhodišče zasnove interierja je bila njihova želja po naravnih materialih in umirjenih barvah, ki se navezujejo na kulturno dediščino. Prav tako so želeli ohraniti in v svoj novi dom umestiti nekaj pohištva iz prejšnjega stanovanja. »Želeli so si toplo in sodobno hišo, v kateri se čuti duh tradicije. Zato je oblika minimalistična in moderna, materiali pa nakazujejo preteklost,« pojasnjuje projektantka notran­je opreme Lidija Rutar iz biroja Habitare.

Razporeditev prostorov je sodobna: v pritličju so dnevni bivalni prostori, v nadstropju spalni. V pritličju je odprt osrednji bivalni prostor z jedilnico, kuhinja je nekoliko ločena od preostalega dela, a hkrati komunicira z njim. Hiša se tu odpira do slemena, kjer so vidni tramovi. Z njimi so pokazali, kako je bilo v hišah včasih. V osrčje tega prostora so umestili litoželezni kamin in stopnice. Zgoraj je odprta galerija z leseno ograjo, ki spominja na tradicionalni gank, nekoč značilen tudi za Dolenjsko. Za tla so izbrali grobo ščetkan in oljen hrastov pod, ki z vsemi grčami in razpokami deluje naravno in vnaša toplino. Iz hrastovega lesa je izdelana tudi kuhinja. Delovni pult je iz grafitno sivega laminata. Kombinacijo sodobnega in tradicionalnega dopolnjujejo keramične ploščice na steni nad kuhinjskim pultom. Gre za keramične ploščice, pri katerih oblikovalka Patricia Urquiola črpa iz tradicionalnih vzorcev španske in portugalske keramike, hkrati pa kombinira z najnovejšo tehniko digitalnega nanašanja vzorcev na površine. V kuhinji so za talno oblogo izbrali cotto v opečnati barvi, ki je značilna za samo mesto Kostanjevica. »Tlak v kuhinji smo navezali na del stene v dnevni sobi, ki ima opečno oblogo. Tako se materiali med seboj povezujejo,« pojas­njuje Rutarjeva. Kamin in ograja na stopnicah sta izdelana iz prašno obarvane kovine, ki se po besedah sogovornice na modernem stopnišču navezuje na preteklost. V ta koncept mešanja slogov in sodobnega s tradicionalnim spada tudi viseča luč v dnevni sobi, ki se s svojo obliko in materialom lepo poveže s preostalo opremo.

V mansardnem delu so poleg galerije še spalnica in otroški sobi. Steno vzdolž hodnika v zgornjem nadstropju so oblekli v sivo tapeto, ki se lepo poda k hrastovemu lesu, iz katerega so tudi vsa notranja vrata. Tapeta je hkrati v enem od sodobnih antracitnih odtenkov, ki se ponavljajo po hiši. V spalnici je v tkanino oblazinjena postelja umeščena pod poševnino, ob njej stojita leseni nočni omarici, stene pa prekriva nežen zamolklo vijoličast odtenek. Garderoba se skriva za drsnimi vrati.

Otroški sobi sta zasnovani podobno, v kombinaciji sodobnega in tradicionalnega. Obe imata eno steno prekrito z moderno črtasto tapeto (v eni so temno modre, v drugi rdeče črte), tla in vrata pa znova prekriva naravni material – hrastov les.

Barve so po vsej hiši zelo umirjene, naravne. Stene so rahlo tonirane v nežno sivem in umazano belem odtenku, ki ju dopolnjuje grafitni odtenek. »Barve prinesejo v prostor energijo,« pojasnjuje projektantka notranje opreme, ki pri svojem delu opaža, da se ljud­je bojijo živahnih odtenkov. Poleg barv so za celostno podobo hiše pomembne tudi tkanine, poudari sogovornica. Tkanine so pika na i interierja, a nanje ljudje včasih pozabijo. »Z zavesami, okrasnimi blazinami, lučkami, preprogami, tapetami ali kakšnimi drugimi zidnimi oblogami se sestavi kolaž, ki naredi interier zanimiv,« je prepričana. Tu so namesto zaves izbrali gubane roloje, ki zastirajo steklene površine. Za ustvarjanje različnih ambientov so umestili več virov svetlobe s stenskimi, visečimi in stoječimi lučmi.

»Občutek stare hiše, ki so ga želeli naročniki, smo dosegli z izborom materialov in zidnimi oblogami,« pravi sogovornica in dodaja, da so pri takšnih kombinacijah zelo pomembna razmerja, to so prave količine posameznih materialov. Če je preveč lesa, lahko hitro postane dušeče. Lahko pa se z majhnimi posegi in detajli spremeni občutek. Na primer, na notranjih vratih tečejo letnice na lesenih ploskvah vodoravno, kar da vratom sodoben pridih, čeprav so lesena.