»Razumevanje zasnove sodobnega meščanskega stanovanja temelji na postavitvi dnevnih in jedilnih pohištvenih elementov v središče. Možnost druženja z razširjeno družino ali prijatelji je postala izhodišče za razvoj razporeditve prostorov in opreme. Osrednjo vlogo namesto pohištva prevzame življenje družine v hiši,« pojasnjuje arhitekt Aleš Žmavc iz biroja od-do arhitektura, ki deluje na področju arhitekture in notran­jega oblikovanja. Izstopajoča značilnost stanovanja je dvojna funkcija po meri narejenih belih shranjevalnih površin. »Prvi značaj je viden, ko so omare zaprte, takrat dajejo vtis zadržanosti in usmerjajo pozornost k aktivnosti stanovalcev in obiskovalcev. V ospredje stopita omizje in spremljajoče dogajanje v dnevnem prostoru. Drugi pa učinkuje kot element presenečenja, ki ustvari vtis domačnosti,« opiše sogovornik zasnovo interierja in dodaja, da so omare oblikovane dinamično: ko so odprte, delujejo kot podaljšek prostora skupaj z uporabno vrednostjo. Različne oblike odpiranja razkrivajo niz kuhinjskih uporabnih in shran­jevalnih površin v eni omari ter zbirko predmetov skupaj s televizorjem v drugi. »Vse shranjene stvari so tako po želji stanovalca vidne ali skrite obiskovalcu. Hkrati pa odpiranje in zapiranje omar lahko deluje kot igra spreminjanja scenografije prostora,« še pojasnjuje Žmavc.

Stanovanje, ki v pritličju meri 66 kvadratnih metrov in 50 kvadratnih metrov v nadstropju, so v celoti temeljito prenovili. Glede na predvidene nove pohištvene elemente so na novo izvedli električne in vodovodne napeljave. Večjih posegov v tlorisno razporeditev po besedah arhitekta ni bilo, saj je obstoječa naročnikom ustrezala: »Osredotočili smo se na razporeditev večjih vgradnih elementov pohištva, ki so narekovali spremembe organizacije prostora.« Kakor pravi, je osnovna logika zasnove odprt dvovišinski prostor, okoli katerega se v horizontali in vertikali nizajo zasebnejši prostori. Pritličje je namenjeno druženju, dnevnemu bivanju, v nadstropju so spalni prostori in kabinet za delo.

!!galerija!!

Glavna želja naročnika je bila čim bolje izkoristiti dvovišinski prostor v središču hiše in njegovo osvetljenost. »Vsi funkcionalni elementi opreme so tako zasnovani zadržano in se poskušajo poenotiti z belim oples­kom sten. Kosovno pohištvo je v kontrastu z njimi izbrano v izstopajočih materialih, teksturah in barvah. Podobna logika izbire materialov sledi v nadstropju, medtem ko je glavna spalnica v celoti zasnovana v top­lejših odtenkih naravnega lesa,« razlaga sogovornik. Spremenljivi značaj stanovanja se kaže v vgradni kuhinji, ki se lahko s sestavljivimi frontami zapre in je videti kot mrežasta stenska obloga s poudarjenim vertikalnim medeninastim ročajem.

Dvojno vlogo ima tudi velika omara v dnevnem prostoru, ki v sebi skriva elemente knjižnih polic, zbirke kristalnih kozarcev in televizor. »Dinamično zasnovano pohištvo uvaja v prostor element spremenljivosti, možnost spreminjanja njegovega značaja. Takšen princip oblikovanja narekuje zasnovo, ki ne uporablja izrazitih barv in elementov na večjih površinah, ampak ustvari zadržan oblikovni okvir, ki ga uporabnik uredi po svojih željah – v tem primeru osebni predmeti prevzamejo več pozornosti,« še pravi sogovornik.

Pohištvo se razlikuje po barvi, materialu in oblikovni zasnovi. Miza in stoli so v črni barvi, navezujejo pa se na črno površino klubske mizice, pri kateri izstopa tudi medeninast detajl. V dnevnem prostoru je v ospredju zelena barva, v katero je odet žametni kavč, dopolnjujejo pa jo modra preproga in siv fotelj, siva je tudi notranjost omar. Stene so bele, prav tako zunanjost omar, skupaj pa ustvarjajo nevtralno ozadje.

Bela barva se nadaljuje tudi v zgornji etaži. »Vlogo ograje v galeriji ima štiri metre dolga pisalna miza, ki je zasnovana brez vidnih podpor, tako da prepušča poglede. Poteza mize se nadaljuje do vrat spalnice in garderobne niše,« je povedal arhitekt in dodal, da v spalnicah prevladujejo toplejši odtenki lesa, iz katerega so izdelane omare in postelje.

Stanovanje izstopa zaradi osrednjega dvovišinskega prostora, ki so mu želeli z razporeditvijo opreme dati čim večjo veljavo. »Njegovo višino smo poudarili z rahlo nagubanimi zavesami, ki segajo od tal do stropa v skupni višini skoraj šest metrov. Enakomerni vertikalni ritem tkanine optično še poveča prostor. Izbira polprepustne bele tkanine doda element enakomerne svetlobe, ki umiri značaj prostora in dinamiko v njem,« pravi arhitekt in dodaja, da je slog opreme kombinacija zadržanosti in dinamičnih poudarkov. Vgradni elementi so brezčasni, saj bodo tu ostali najdlje, nasprotje pa so kosovni elementi, ki so v drugih materialih in barvah.