Stanovanje je v večstanovanjski vili s tlorisno zasnovo v dveh etažah. V spodnji je prostorna kuhinja z delovnim otokom, ki se nadaljuje v jedilnico. Ta je povezana s pokrito teraso. V spodnji etaži je tudi ločen spalni del s kopalnico. Zgornja etaža oziroma galerija ima manjšo kvadraturo in je namenjena dnevnemu bivanju, povezana pa je z večjo zeleno teraso na strehi hiše.
Oblikovanje interierja ni zgolj izbiranje lepega pohištva in dobro umeščanje tega v prostore, za njim se po besedah arhitektke Petre Gaber Jovanovič skriva tudi ustvarjanje finančnih možnosti za doseganje kakovostnega prostora: »Ker finančni vložek v interier lahko zelo hitro naraste, že na začetku z naročnikom oblikujemo limit investicije.« To pomeni, da naredijo popis nujnih posegov in opreme ter finančni okvir za to. Vse faze projekta že pred začetkom izvedbe finančno predvidijo in imajo nadzor nad investicijo. Po besedah sogovornice se lahko izberejo gradbeni posegi, ki so manj invazivni, cenejši in hkrati učinkoviti ter nakup opreme različnih cenovnih razredov. Teh načel so se držali tudi pri snovanju opisanega interierja.
Stanovanje, ki ima 75 kvadratnih metrov bivalne površine, je bilo novo, zato tlorisa niso spreminjali, so pa zaradi želje po enotnem oblikovanju izvedli nekaj manjših posegov. Predsoba, na primer, je bila zaprta z dvojnimi vrati. Ta so odstranili in tako omogočili večjo pretočnost pri umestitvi delovnega otoka v kuhinjski prostor. Prav tako so predelali stopnišče. »Na eni strani stopniščne rame smo odstranili ograjo in ob stopnice naslonili knjižno omaro, ki je odprta z obeh strani in sega do stropa. S tem posegom smo omogočili, da sta vhod in predsoba zakrita pred jedilnico in bivalnim prostorom,« pojasnjuje arhitektka.
Spremembo je doživela tudi srebrna kovinska ograja ob stopnicah. Prebarvali so na črno, da so stopnice kot arhitekturni element bolj povezane z drugo notranjo opremo.
Lastnica si je želela odprto, zračno in svetlo stanovanje, ki ponuja zavetje, udobje in harmonijo. Na zasnovo interierja je vplivala tudi njena bogata zbirka knjig, za katero je bilo treba najti ustrezno mesto. »Izhodišče vsakega projekta je prepoznavanje življenjskega sloga in nadgrajevanje vrednot naročnika. Z oblikovanjem interierja smo hoteli poudariti prostorske odlike, ki jih ima stanovanje samo po sebi. Z naravnim in očiščenim slogom pa približati uporabnost, ki bo omogočala kakovostno bivanje tudi v teh koronskih časih,« pravi arhitektka.
Tem smernicam sledi izbor materialov. Na prvem mestu je udobje, ki ga mora zagotavljati oprema, pomembno pa je tudi, da so površine prijetne na dotik in da je vse skupaj preprosto za vzdrževanje. Po besedah arhitektke sta pomembni tudi dolgoživost arhitekturnih elementov in lepo staranje naravnih materialov, na primer masivnega lesenega pulta v kuhinji in jedilne mize iz masivnega hrasta, ki so jo oblikovali prav za to stanovanje.
Barvna paleta sledi željam lastnice po svetlem in zračnem prostoru, zato so za osnovo predlagali belo, sivo in naravni les, za poudarke pa črno, bakreno in nežno rožnato barvo. »V spalnici je izbor barv in materialov narekovalo zlasti udobje, ki se zgleduje po danskem konceptu hygge, to pomeni, da ni pomembno samo, kako so stvari videti, ampak je enako pomembno, kako jih občutiš, ko se jih dotikaš,« poudarja Petra Gaber Jovanovič in dodaja, da je spalnica prostor, kjer se odmakneš od elektronskih naprav, se zviješ v odejo in uživaš v družbi najljubše knjige. K temu pripomorejo tako mehkoba oblazinjene postelje, veliko okrasnih blazin in mehkih odej kot tudi toplina, ki jo pričarata svetloba bakrenih luči in nežna rožnata barva.
V jedilnici je na primer zasnovana tako, da stenska svetila neposredno osvetljujejo prostor in mu s tem zagotavljajo primerno splošno osvetlitev. Z regulacijo jakosti svetlobe pa nastane ambientalna osvetlitev. Viseča svetila v obliki velikih bakrenih krogel, ki jih je oblikoval priznani britanski oblikovalec Tom Dixon, so nameščena nad jedilno mizo in poskrbijo, da so družabne večerje primerno osvetljene. To pomeni brez neprijetnega bleščanja v oči tistim, ki sedijo za jedilno mizo.
Interier, ki je očiščen odvečnih stvari in nepotrebnih struktur, je primer sodobnega sloga, ki ga odlikujejo preproste in čiste oblike ter značilnosti skandinavskega sloga. Kar pomeni obilo naravne svetlobe, bele površine, svetle odtenke (kot so svetlo siva, svetlo rožnata, bakrena) ter naravni les, geometrijske vzorce na tekstilu, veliko blazin in drugih dodatkov ter rezano cvetje v vazah.