Na mestu, kjer je že nekoč stal vikend, je zrasla nova sodobna hiša za počitnice. Stari vikend, ki so ga postavili starši lastnika, je bil nefunkcionalen, kar je skupaj s slabimi materiali spodbudilo odločitev, da ga porušijo. »Novi objekt smo morali prilagoditi terenu, dovozu in zahtevam prostorskih pogojev. Že v fazi načrtovanja smo imeli v mislih tudi oblikovanje interierja, tako da je snovanje hiše in notranjosti potekalo hkrati in popolnoma usklajeno,« pojasnjuje arhitektka Ajda Kolenbrand Judež iz podjetja Celovito.
Hiša, ki ima v pritličju 48 kvadratnih metrov uporabne bivalne površine, v mansardi pa 20, skupaj 68 kvadratnih metrov, je zasnovana tako, da so v spodnji etaži vsi bistveni bivalni prostori, dodaten pa je umeščen na galerijo. V pritličju je za predprostorom na desni strani dvovišinska jedilnica s kuhinjskim kotičkom pod stopnicami, na levo je kopalnica, ob njej spalnica. Po stopnicah je dostop na galerijo, kamor so arhitekti umestili dnevno sobo z delovnim kotičkom, ki se zlahka spremeni v spalnico za goste. Na vzhodni strani hiše je pokrita terasa, ki je dostopna iz jedilnice.
»Interier smo, kot rečeno, začeli snovati skupaj z načrtovanjem nove počitniške hiše. Ker je bila prejšnja nefunkcionalna, je bila glavna želja lastnikov, da bi bila nova takšna, da se bodo vanjo z veseljem odpravili na krajši oddih ali celo dlje časa živeli v njej,« pojasnjuje arhitektka. Bivalna površina je majhna, zato so se trudili, da bi jo maksimalno izkoristili. Hišo so funkcionalno povezali z okolico in omogočili poglede navzven tam, kjer se odpira lep razgled v dolino.
PREBERITE ŠE: Živahno-umirjeni interier
Naročnika sta želela svetlo in preprosto opremo, všeč jima je naravni (svetel) videz lesa. »Ker so prostori majhni, smo za osnovno lupino (stene, tla in strope) izbrali čim manj izstopajoče obdelave. Stene in stropi so zato v beli barvi, tla pa so obložena z oljenim hrastovim parketom ali svetlo keramiko v videzu kamna. Kopalnica ima enotno obdelavo sten in tal z maso iz mikrocementa. Pohištvo je prav tako pretežno v beli barvi, ki smo jo kombinirali s hrastovim lesom v naravnem odtenku. Nekaj kosov pohištva, kot so stoli, je iz stare hiše. Obnovljeni so na novo zaživeli v sodobnem interierju,« dodaja. Pove, da je bil njihov glavni cilj, da prostori ne bi delovali utesnjeno, da bi bili preprosti, a še vedno udobni, prijetni in topli.
Malce nenavadna je umestitev kuhinje. »Že od začetka smo jo umestili pod stopnice, kjer so pod nižjim delom skriti hladilnik in omare za shranjevanje, tam, kjer je višine dovolj, pa je majhen, a funkcionalen delovni pult z vsemi potrebnimi aparati. Kuhinja tako ne zavzema veliko prostora; tega smo raje namenili delu za druženje z mizo in kaminom.
Za občutek prostornosti je zelo pomembna naravna in umetna osvetlitev prostorov. Osnova je dobra osvetljenost bivalnega dela hiše z naravno svetlobo, zato so poskrbeli za veliko steklenih površin. Glavni dnevni prostor ima zlasti zaradi višine veliko naravne svetlobe, k temu pa pripomore tudi veliko panoramsko vogalno okno, skozi katero se odpirajo razgledi proti jugu in vzhodu. Naročnika v mansardi nista želela strešnih oken, vendar je svetlobe kljub temu dovolj, zaradi dveh francoskih oken.
Veliko pozornosti so namenili tudi umetni osvetlitvi. »V dvovišinskem prostoru je več svetil na vrvicah različnih dolžin. Njihova posebnost je, da imajo steklene senčnike, ki omilijo bleščanje. V druge prostore smo poleg splošne stropne osvetlitve umestili še ambientalne luči (osvetlitev za ogledalom, stenske luči v spalnici in na galeriji), delovno površino v kuhinji pa dobro osvetljuje vgrajen LED-trak,« pojasnjuje sogovornica.
V podstrešnem delu so pustili vidne elemente strešne konstrukcije, ki popestrijo prostor. Iz belega stropa tako gledajo lesene škarje ter dva lesena stebra, ki podpirata strešno konstrukcijo. Teh elementov, kot poudarja arhitektka, niso želeli skrivati (na primer zapreti v oblogo), saj so lep dodaten dekorativni element. Izkoristili pa so jih za to, da so nanje obesili svetila.