Potencial v devetdesetih letih zgrajene servisno-stanovanjske stavbe v neposredni bližini družinske hiše staršev je našima gostiteljema pomagala razbrati ekipa Celovito iz Medvod, ki je pripravila projekt in izvedla prenovo. Po besedah arhitektke Ajde Kolenbrand so odprtost in nekonvencionalne rešitve omogočile konstrukcijske lastnosti stavbe. Precej več kot tri metre visoki garaži, v katerih je bilo prej dovolj prostora za dva avtodoma, nista bili pregrajeni s steno, med njima je stal le širok betonski steber, ki je podpiral preklado po vsej dolžini stropa. Preureditev v pritlično stanovanje s približno 85 kvadratnimi metri površine je zahtevala korenite gradbene posege: nov izolacijsko-fasadni sloj stavbe in dvig tlaka za 15 centimetrov zaradi talne izolacije in napeljave talnega ogrevanja. Odprtini za garažna vrata sta omogočili velika panoramska okna na zahodni stani, na vzhodu pa so obstoječa okna povečali. V tem delu, ki je po rekonstrukciji visok 320 centimetrov, so uredili osrednji bivalni prostor in otroški sobi, medtem ko je v spalnici staršev, kopalnici in hodniku z garderobo strop na višini 210 centimetrov.
»Vedela sva, da ne želiva trendovskega stanovanja, z elementi, ki se jih čez nekaj let naveličaš. Najin cilj je bil ustvariti funkcionalen, svetel in udoben dom, v umirjenih barvnih tonih, v sodelovanje z ekipo Celovito pa sva stopila odprta za vse ideje,« pravi gostiteljica. Všeč so jima bili tudi lofti v industrijskih halah z detajli, ki spominjajo na prejšnjo namembnost prostorov.
Betonskega stebra, ki vizualno ločuje sedežni del dnevne sobe od nekoliko umaknjenega delovnega kotička, zato niso prekrili z ometom, in ker je v nadstropju še eno manjše stanovanje, so betonski, neizolirani, lahko ostali tudi stropi, pripoveduje arhitektka. Na to odločitev se navezujejo vidne električne inštalacije za stropno osvetlitev, ki prav tako poudarjajo industrijski pridih, enako izbira svetil. S črnih kablov visijo s stropa lučke v obliki klasičnih žarnic, ponekod pa so za osnovno osvetlitev uporabili podmorniške luči, prav tako z vidnimi inštalacijami.
»Želeli smo ustvariti velik, zračen in svetel bivalni prostor, ki se navezuje na okolico. To omogoča dnevna svetloba, ki prihaja vanj skozi velika panoramska okna na dveh nasprotnih straneh. Čeprav je kuhinjski del obrnjen proti bližnji parcelni ograji, je zunanji leseni podest pred njim zaradi zelene okolice postal prijetna terasa. Nekoliko večja, na robu ozelenjena, da bo notranjost zastrta pred pogledi z dovoznega dvorišča, je predvidena tudi na zahodni strani,« razloži arhitektka. V dnevni in otroških sobah so stropno višino izkoristili za lesene podeste. Za otroka so v dvignjena dela vgradili ugreznjeni ležišči, medtem ko je podest nad delovnim kotičkom v dnevni sobi namenjen branju in po potrebi ležišču za goste. Razpoložljiva višina odraslemu omogoča sedenje, za varno gibanje poskrbijo ograje iz pletene mreže. Zanimivo, pri vsakem podestu so si zamislili drugačen način vzpenjanja. V sobici fantka, ki se šele pripravlja na prve korake, so nad poševnim nizom omar speljali stopnice, starejši bratec je dobil široko lestev, medtem ko se odrasli na svoj podest povzpnejo ob betonskem stebru po domala takšnih kovinskih prečkah, s kakršnimi so ponekod opremljeni vrtoglavi dimniki. »Podesti, ki jih že od prvega dne s pridom uporabljamo, so med najbolj posrečenimi rešitvami v novem domu,« pove gostiteljica.
Ker jima je s partnerjem všeč skandinavski slog interierja v nevtralnih tonih, v katerem pridejo do veljave osebni predmeti, so bele stene in omare ubrane s hrastovim parketom. V hrastovem furnirju so tudi po meri narejeni pohištveni dodatki, iz masivne hrastovine pa je nekaj dominantnejših kosov opreme, kot so zakonska postelja, jedilna miza in kuhinjski pult. Kontrast so temno sivi ali črni poudarki na kovinskih elementih in lučeh. Medtem ko ima v osrednjem bivalnem prostoru surovi beton sogovornico v mehko sivi sedežni garnituri, se betonski strop v predsobi in kopalnici »odslikava« tudi na tleh. Ta so namreč prekrita z betonskim mikrotopingom, kakor v žargonu pravijo cementni masi, zmešani s polimeri, ki se v plasteh nanaša neposredno na estrih. Ker je vodoodporna in gladka, v primerjavi s keramiko pa še brez fug, pojasni njene lastnosti arhitektka, so v prostorni pršni kabini z njo prekrili tudi steno.
V materialih usklajeno pohištvo v stanovanju je kombinacija tipskih elementov s kosi, ki jih je mizar naredil po meri ali prvim z domišljenimi detajli dal pečat individualnosti. »Nekaj idej se je naši ekipi porodilo kar sproti. Tako smo iz metrov črnega električnega kabla, speljanega do stropnih luči v spalnici, narisali izvirno grafiko na steni za vzglavjem,« poveže rdečo nit arhitektka.