Počitek med gorami: Dolina v hiši

Nastala je kot nadomestna gradnja v počitniškem naselju na robu Triglav­skega narodnega parka in avtorji so morali zadostiti strogim prostorsko-urbanističnim predpisom. Arhitektura spoštuje elemente pokrajinskega stavbarstva, a je vseeno moderna. Čeprav izpolnjuje zahtevne konstrukcijske standarde, saj gre za težaven teren, deluje kot lahkotna, zračna in minimalistična alpska hiša. Zasnova iz opeke grajene pasivne stavbe s strmo dvokapno streho se najlepše pokaže z jugozahodne strani. Za tradicionalne zgornjesavske hiše je značilno, da imajo velike sive strehe, nad grajenim spodnjim delom leseno nadstropje, ki zaradi vremena sčasoma potemni, in zunanje, delno zaščitene ganke ... Tu zunanjo podobo zaznamujejo zlato-črna kombinacija, bela, les in geometrijska pravilnost. Prvo ustvarjajo opaži iz sibirskega macesna in antraciten venec na svetli fasadi v srednji etaži, ki ga ne prekinejo niti žaluzije, kadar so velika panoramska okna zastrta od zunaj. Streha v barvi počrnelih skodel ima domačno široke napušče, ki jih na bočnih delih s fasado povezujejo navidezni, v macesen oblečeni tramovi. Čez tloris hiše sega na bočnih straneh prav toliko, kolikor so široke terase v vseh treh etažah.

Vrhnja terasa pred spalnicama, ki zagotavlja največ intimnosti, oklepa s streho enakostranični trikotnik – z dolinske strani deluje podnevi kot zrcalna slika prišiljenih gora, zvečer pa njeno geometrijsko pravilnost poudarijo svetlobni snopi iz vgradnih lučk pod napuščem. »Si mislite, da se pozimi na lesene terase posede tudi po meter debela snežna odeja? Pohodnim površinam iz brazilskega ipeja, lesa s tiku podobnimi lastnostmi, ne škodi, terasi v prvem in drugem nadstropju pa podpira trdna konstrukcija iz jeklenih profilov. Primerljivo statično trdnost mora imeti tudi streha – eden od pomembnih razlogov v prid nadomestni gradnji namesto obnove obstoječe hiše je bila tudi streha; zaradi snežnih obtežitev se je že začela posedati vase,« pravi Šifrer, ki se je kot oblikovalec interierja med drugim kalil pri proizvajalcih plovil. K vtisu lahkotnosti na terasah pripomorejo tanke jeklenice namesto ograjnih prečk.

Čas za glasbo

Lastnikoma je bilo asociiranje na navtiko blizu, a sredi poletja, ko se marsikdo raje spogleduje z jadrnicami, njuni družini bolj prija oddih v gorah. Bolj sveže je in iz trdega poslovnega tempa med letom rada izprežeta v krajih, kjer so njune korenine. Zanju je bilo pri gradnji in opremljanju hiše posebej pomembno, da so bili vanju vključeni skoraj izključno domači izvajalci – od podjetja, ki je s sedem metrov visokim nasutjem in posebno armaturo spremenilo strmo brežino v izravnan vrt, do mizarskih mojstrov.

Največ se dogaja v srednji etaži počit­niške hiše, v katero stopimo skozi glavni vhod. Poleg garderobe in dnevne kopalnice jo zavzema velik bivalni prostor, ki se s hrbtno stranjo naslanja na odprto-zaprto stopnišče. Oprema vseh delov je zamišljena tako, da omogoča pregled nad dolino tako med kuho, jedjo kot poslušanjem glasbe ali sedenjem v tišini. Veličastni hribi, voda in temen gozd tu ne prenesejo televizije, še klasične ure ne. Da ne bi bila nikomur gospodar, so dali monumentalno uro Jurija Hübscherja vgraditi v tla. V njej se obračata plošči iz jedkanega stekla, katerih podobi se ob uri simbolično prekrijeta. V delu za posedanje je osrednje mesto dobil klasični gramofon, okrog katerega so opasali po meri narejeno glasbeno omaro. Za vrhunski zvok skrbita zvočnika B&O.

Zeleni odsevi narave

Vodno zeleni odtenek kaljenega stekla med bivalnim prostorom in stopniščem, ki nadomešča pregradno steno, je ubran z odsevi narave. V dolino in proti vrhovom vidimo tudi s stopnic. Če iz prostora pogledamo proti stopnišču, se nam razkrije, da je vsa etaža zasnovana na simetričnosti. Kot, pod katerim se v svetel hrast oblečene stopnice na levi vzpenjajo proti spalnicam, se na desni ponovi v vizualnem poudarku v kuhinjskih omaricah. Kot vse pohištvo v hiši je tudi kuhinjsko iz masivnega lesa, a izčiščeno – gladke bele površine, linija svetečih diod, odpiranje na dotik. Barve in materiali so ubrani z zunanjostjo: maces­novina, svetel hrast za tla, bela in temno siva, topli odtenki narave in veliko lesene opreme tudi v kopalnicah. Na detajlih se v hiši večkrat ponovita krog in karo, po Šif­rerjevih besedah prepoznavna lika alpskega ornamentalnega okrasja.

Medtem ko v srednji etaži prevladujejo kontrasti naravnih materialov in prosojnost, je v pritličju, kjer naj bi potekalo živahnejše družabno življenje, opazno ostrejše nasprotje med svetlim in temnim lesom in materiali, ki prenesejo povezanost z vrtom. Erik Šifrer je poskrbel, da je njegova izčiščenost ubrana s hišo in naravo, za kar ima kot krajinski arhitekt po osnovni izobrazbi, ki je poleg tega opravil podiplomski študij na oddelku za oblikovanje ALUO, poseben občutek. V pritličju sta poleg osred­njega bivalnega prostora in kopalnice tudi ločena kuhinja, ki lahko služi kot letna kuhinja, in kurilnica s kotlom na pelete, povezanim z zalogovnikom, v katerem je dovolj kuriva za vse leto. Svojevrstno navezanost na kulturo lesa so lastniki pokazali z izbiro stopniščne ograje. Belo pobarvani stebri, ki ločijo stop­niščni rami med seboj, so od pritličja do vrha mansarde iz enega samega več kot sedemmetrskega kosa in so jih v sredo hiše vstavili skozi strešno okno.

Intimnejšo vrhnjo etažo s spalnicami zaznamujejo toplejši odtenki lesa in mehko zaokrožene linije pohištva. Za spalnice je pohištvo iz češnjevega lesa izdelalo Mizarstvo Bolčič iz Kozine. V eni od njih so se lastniki odločili za postavitev postelje sredi prostora, da le odpreš oči in zagledaš ostre hribe v jutranjem siju. V vrhnji kopalnici pa stojiš pod prho in skozi strešno okno šteješ zvezdne utrinke.

Arhiv revije Deloindom+.