Stanovanje je v pred desetletji temeljito prenovljeni staromeščanski stavbi ob Ljubljanici, ob promenadi, po kateri se vsakodnevno sprehodi ogromno ljudi od blizu in daleč. Kljub vrvežu pred stavbo je garsonjera ravno toliko umaknjena od hrupa in dogajanja, da zagotavlja mir in spokojnost. Do nje lahko dostopamo dvigalom ali po stopnišču, ki se vije po arkadnem hodniku z oboki in kamnitimi stebri.

Pred obnovo je prostor služil shranjevanju gostinske opreme. Na vprašanje, ali je bilo tako že od nekdaj, nam je lastnik Behadin Behadini pojasnil, da naj bi bila nekdaj tam pralnica, še pred leti pa je bila tam soba s kopalnico. Prostor so uporabljali zaposleni v njegovem gostinskem lokalu, dokler si niso sami našli nastanitve. »Ker tam precej časa ni nihče bival, sem začel  v prostor shranjevati gostinsko opremo, od stolov, miz, povsod so bile škatle. Prijateljica Slavica Janeš, ki se ljubiteljsko ukvarja z obnovo in notranjim opremljanjem stanovanj, mi je nekega dne dejala, da je škoda tako lepega prostora za skladišče in da mi je pripravljena pomagati pri obnovi.«

Za različne namene

Lastnik je sprva želel preurediti teh nekaj kvadratov v pisarno, v kateri bi v miru urejal papirje od lokala, opravil kakšen zasebni pogovor, si mogoče privoščil krajši počitek … »Blizu mi je prenova prostorov tako, da da so primerni za različne namene, saj se potrebe lahko hitro spremenijo. Zato sem si že takoj zadala tri cilje: pisarna ali apartma za turiste ali garsonjera za dolgoročni najem,« nam je povedala Janeševa. Ko je predstavila idejno zasnovo lastniku, se je z njo takoj strinjal. Pri delu ji je pustil povsem odprte roke.

Estetika in praktičnost

Opremiti 17 kvadratnih metrov prostora z nadpovprečnim številom okenskih odprtin je bil velik izziv. »Ampak obožujem izzive in bolj ko so zahtevni, bolj navdušeno se zakopljem v načrt,« pove. Na vprašanje, čemu je dala prednost, pravi, da ni želela izbirati med estetiko in praktičnostjo. Vztrajala je, dokler ni dosegla obojega. »Lahko bi rekli, da sem po duši estet in po razmišljanju praktik.«

Čeprav ima stanovanjce veliko oken (eno manjše v kopalnici in kar tri v glavnem prostoru), so ta uporabna bolj ali manj za zračenje. Zaradi bližine sten ne zagotavljajo veliko dnevne svetlobe, kar je pomanjkljivost garsonjere, vendar je lastnik in gostje, ki vanjo vstopijo, niti ne opazijo, saj njihov pogled pritegnejo detajli.

Da bi lahko dosegli maksimalno funkcionalnost, je bilo pohištvo po meri nujno. Poleg kuhinje, garderobnih omar in polic v kopalnici je po meri narejena tudi skrinja, ki se z merami popolnoma prilega v obok pri mizi, višina je sedalna, odeta pa je v enako blago kot sedežna garnitura. Tako ne služi zgolj kot dodatni shranjevalni prostor, temveč se lahko uporabi za dodatni sedišči pri mizi ali sedežni garnituri. Uporabna je tudi tudi kot tabure ali mizica.

Skrbno izbrano pohištvo

Drugo pohištvo je iz redne ponudbe, a je bilo skrbno izbrano. Sedežna garnitura je narejena iz več elementov, ki jih lahko poljubno prilagajamo trenutnim potrebam. Omogoči lahko počitek za dva, sedežni sestav za manjše ali večje število gostov, saj se tudi naslona rok spremenita v dodaten prostor za sedenje, spremenimo jo lahko v posteljo dimenzij 160 x 200 cm. Ob izbiri je bil eden od pogojev dobro ležišče. Tudi mizica ob garnituri služi več namenom – uporablja se lahko kot stojalo za rože, nočna omarica, klubska mizica, njuni plošči pa lahko spremenite tudi v dva pladnja.

Ob jedilni mizi sta dva prozorna stola, da prostor bolj »diha«. Izbira klasičnih jedilnih stolov bi namreč na pogled še dodatno zaprla prostor. Hkrati pa zaradi prosojnega materiala pridejo do izraza izrezljane noge jedilne mize, ki z obliko spominja na čase, iz katerih izhaja stavba. Tudi vzorci na tapeti prikličejo pridih preteklosti, zabrisani detajli pa nakazujejo, da tam domujejo že od nekdaj. Iz daljne preteklosti so v stanovanju ostali le oboki, ki lepo popestrijo sicer ravne linije večine sten. Da bi prostor še bolj približala zgodovini, je sogovornica steno okrasila s fotografijo lokacije, ki jo je obdelala tako, da je videti postarana.

V prostoru prevladujejo beli in naravni zemeljski toni, ki mu dajejo svežino in toplino. Poudarek doda siva barva kuhinjske niše in zaves v predprostoru ter v kopalnici, kjer se za njo skrivajo prostor za pralno sušilni stroj, grelnik vode, koš za perilo ter police za shranjevanje likalnika, sušilca za lase, čistil in vsega drugega, česar ne želimo imeti ves čas pred očmi. Na kuhinjskih ročajih, sedežni garnituri tapeti, klubski mizici, lučki v kopalnici, na zavesi v dnevnem prostoru in na drobnih dodatkih izstopa zlata barva, v zlato je obarvan tudi obok, skozi katerega iz vhodnega dela stopiš v glavni prostor.

!!galerija!!

Ima skoraj vse, kar imajo velika

»Ni mogoče ravno reči, da garsonjera ponuja čisto vse, kar imajo velika stanovanja, saj smo na primer namerno izpustili pomivalni stroj,« pojasni Slavica in nadaljuje: »Izkušnje namreč kažejo, da se v tako majhnih enotah ne uporablja. A garsonjera ima pralno-sušilni stroj, hladilnik z zamrzovalnim predalom ter prostor za samostojno ali mikrovalovno pečico ali pa kar oboje, ki skrit v beli pokončni omari.«

Celotna ocenjena vrednost investicije se je gibala okoli 20.000 evrov. Znesek so sicer presegli za dva tisočaka, predvsem na račun nekoliko dražjih kopalniških vrat, ki pritegnejo pogled. Prvotna ideja je sicer bila, da obnovijo obstoječa drsna vrata, ki se skrivajo v steni, a ta draga rešitev bi onemogočila marsikatero potrebno spremembo. Vse to so rešili z vgradnjo steklenih vrat z mikro okvirjem. Vrata so naročili s prozornim steklom, tako da so predstavljala prazno platno, ki ga je mogoče poljubno spreminjati s samolepilno folijo. Trenutno je na njih fotografija bližnjega Robovega vodnjaka.

Ploščice v kopalnici so večje dimenzije, in sicer 60 x 60 cm, in so enake na steni in tleh (tudi v kuhinji). Sicer pa je bilo treba v kopalnici prestaviti vso inštalacijo, da bi bolj funkcionalno razporedili elemente in dobili dodaten prostor. Prav tako je bilo treba prestaviti električno napeljavo v glavnem prostoru in nekaj napeljati na novo. Kuhinje namreč prej ni bilo, zaradi višine tlakov in ozkega prostora je bila to edina možnost za njeno umestitev. »Smo pa morali pod oknom malo stanjšati steno, da smo dobili še nekaj dodatnih centimetrov.« Tako so za kuhinjo morali narediti kompletno inštalacijo, vodo, elektriko in odtoke.

Lastnik je s končnim rezultatom zelo zadovoljen, medtem ko bi Slavica Janeš spremenila eno malenkost. »Če bi bilo po moje, bi na steni visel Samsungov Frame TV, ki deluje kot slika, ki jo poljubno naložiš in spreminjaš, ko je TV ugasnjen. Pri lastniku njegov estetski doprinos žal ni upravičil visoke cene. Mene je prepričal na prvi pogled,« je z nasmehom pripomnila.