Stanovanje, kjer so doma barve

V italijanskem Milanu je nastalo prav posebno stanovanje, prežeto z ustvarjalnostjo in umetniškim pridihom. Po zamisli Claudie Campone, ustanoviteljice oblikovalskega podjetja Thirtyone Design + Management so zasnovali stanovanje za gostujoče umetnike in oblikovalce, ki hkrati soustvarjajo interier v njem.

Izhodišče projekta, ki so ga poimenovali Posthome, je bila potreba po odzivu na nove življenjske razmere po prvem zaprtju leta 2020 zaradi epidemije koronavirusa. Iz tega izhaja oblikovanje interierja stanovanja, ki odraža nov koncept normalnosti, za katero so značilne izkušnje, ki jih je zaradi sodobne tehnologije mogoče preprosto deliti in uživati. Nastal je prostor, ki bi lahko postal stanovanjski model za uporabo na mednarodni ravni, a z globalno in lokalno perspektivo.

Prva gostujoča umetnica Incartesimi je svoj pečat v stanovanju pustila z raznobarvnim cvetjem iz papirja. Foto: Valentina Sommariva

»Po obdobju, v katerem smo se morali zateči v lastne prostore, ki so mnogokrat zelo omejeni, se potovanje vrača v naša življenja. Ne bo več nujno, ker ga lahko nadomesti tehnologija, pač pa bomo potovali, zaradi želje po izkušnjah, viru navdiha, polnjenju baterij in druženju,« je povedala Claudia Campone.

Po prenovi je stanovanje živahno, odeto v številne odtenke (od rumene in zelene do rožnate in vijoličaste, ne manjkajo niti pisani vzorci) in s pečatom ustvarjalnosti. Vsak prostor posebej je opremljen do zadnjega detajla z mislijo na udobje in gostoljubje. Začne se že ob vstopu v stanovanje v predsobi – prostoru, ki je v naših domovih vse manjši ali ga sploh ni več, a tukaj je mogoče znova odkriti njegov pomen. Predstavlja vez med notranjim in zunanjim prostorom, kar krepi občutek intimnosti v stanovanju.

Nad posteljo je prostor za meditacijo. Foto: Valentina Sommariva

Niša za telefoniranje

Element, ki daje značaj hodniku, je svetlo obarvana niša. Ta deluje kot sodobna reinterpretacija stare telefonske govorilnice, namenjena pa je komunikaciji z zunanjim svetom, tako kot včasih, ko nas je omejevala telefonska linija oziroma telefon, priklopljen na kabel. Čeprav je telefoniranje postalo brezžično, pa je ta niša prostor za komunikacijo, ki je ločen od preostalih vsakodnevnih dejavnosti. Oblazinjen sedež, ki so ga izbrali za nišo, je nastal po navdihu srednjeveških pevskih klopi, ki med sedenjem olajšajo dihanje in izboljšalo glas pevcev: na ta način čas, porabljen za polnjenje telefona, postane moj čas, čas za dihanje in umirjanja tempa.

Brez zaslonov

Po dolgem obdobju nenehnega komuniciranja preko različnih oblik tehnologije, so se v omenjenem stanovanju odločili za pristop 'brez zaslona', ki sicer pozdravlja, kar nam nudi tehnologija, a hkrati znova postavlja v središče ljudi, njihove odnose in dialog z njimi.

Osrednji prostor je odprt in brez predelnih sten. Na ta način lahko svetloba prosto prehaja z enega konca na drugega in se tako širi po celem stanovanju. Velik osrednji otok definira bivalni prostor in predstavlja središče vseh dejavnosti.

Ta se nadaljuje v spalni del stanovanja. Pred posteljo je kotiček za sprostitev in telesno vadbo s stensko palico, ki se uporablja pri baletnih vajah. Nad posteljo je dvignjena platforma, do katere se pride po lestvi, namenjena meditaciji.

Ob spalnem delu je delovni kotiček s pogledom skozi okno, obdan pa je s knjižno omaro.

Do kopalnice je mogoče dostopati iz dnevne sobe in spalnice skozi drsna vrata, ki se poravnajo s steno. Interier kopalnice zaznamujejo površinske obdelave po meri ter prha in sanitarna keramika, zasnovana posebej za to stanovanje.

Iz bivalnega prostora je izhod na balkon z razgledom na mesto, zasnovan pa je za posedanje in sprostitev.

Umetnica, ki ustvarja papirnato cvetje

Stanovanje bodo lahko za tri mesece najeli gostujoči umetniki, ki bodo hkrati sooblikovali interier. V stanovanju je namreč ostala prazna bela stena, namenjena bodočim stanovalcem, da pustijo svoj pečat. Prva gostujoča umetnica je bila Italijanka, ki deluje pod imenom Incartesimi, ustvarja pa cvetje iz celuloznega papirja. Za popestritev bele stene si je zamislila gozd raznobarvnih listov, s katerimi je prekrila omenjeno steno. Z njimi se je želela pokloniti naravi in njeni sposobnosti prilagajanja spremembam v okolju.

PREBERITE ŠE: Stanovanje v mavričnih barvah