Stanovanje na 9 in 10 kvadratnih metrih: maksimalno mini

Slovenski najemniški trg je neurejen in nenaklonjen mladim na poti osamosvajanja in ustvarjanja lastne družine. Stanovanja so pogosto dotrajana, slabo vzdrževana in premajhna, njihova prostorska organizacija pa neprimerna. Ob nuji in pomanjkanju ponudbe je pogosto uspeh že najti stanovanje, pri čemer sta funkcionalnost in ustreznost drugotnega pomena. Družinski prihodki ob visokih življenjskih izdatkih težko prenesejo še stroške najema, lastniška stanovanja pa so brez pomoči staršev nedosegljiv privilegij. Ob tem je treba opozoriti na posebnosti nepremičninskega trga v Sloveniji: mladi pridejo do stanovanj precej teže kot njihovi vrstniki v socialno prijaznejših državah. Za spodbujanje zgodnejšega osamosvajanja in oblikovanja družin bi jim morali zagotoviti preprostejšo pot do prvega stanovanja.

Prav to je bila gonilna ideja poletne interdis­ciplinarne delavnice v organizaciji Društva študentov arhitekture EASA Slovenija in Študentske organizacije Fakultete za arhitekturo, pri kateri so pod mentorstvom profesorja Janeza Koželja in asistentov sodelovali študentje fakultete za arhitekturo in študentje sociologije s fakultete za družbene vede. Namen delavnice je bil zasnovati preprosto in varčno stanovanjsko enoto, ki bi na minimalni površini ob premišljenem oblikovanju združevala vse potrebno za opravljanje vseh bivalnih funkcij, da bi mladim kot najbolj fleksibilni skupini lahko postala začasno bivališče.

Izkušnje mladih družin

Teoretsko izhodišče projekta je bila raziskava bivalnih potreb in izkušenj mladih družin, ki so jo v obliki intervjujev opravili študentje sociologije. Prva domovanja sodelujočih mladih družin so bila ob rojstvu prvega otroka večinoma neprimerna, sčasoma pa so si ob pomoči staršev ali večji ekonomski gotovosti lahko zagotovili ustreznejše stanovanje. Vprašani so prepričani, da stroški najema in vzdrževanja stanovanja ne bi smeli presegati četrtine prihodkov gospodinjstva. Poleg časa za spanje preživijo v stanovanju povprečno pet ur, najdlje pa se zadržujejo v dnevni sobi in kuhinji. Poleg tega omenjajo potrebo po prostoru za umik in polzasebnem, a ne nujno ločenem prostoru za otrokovo igro. Kadar res ni druge možnosti, dopuščajo možnost bivanja na minimalni površini.

Minimalno, prilagodljivo in realizirano

Študentje so pripravili načrte za dve stanovanjski enoti z različnima scenarijema: eno za mlad par in drugo za tričlansko družino s predšolskim otrokom.

Stanovanjski enoti imata kvadraturo 9 in 10,5 m², visoki pa sta 3,7 metra. Višina enot omogoča uporabo površin v različnih nivojih, hkrati pa so s tem zagotovljene zračnost, preglednost in delna ločitev prostorov. V obeh stanovanjih je kopalnica oblikovana tako, da ima celoten prostor vlogo kabine za prhanje, zaradi česar je treba umivalnik in školjko po vsakem prhanju osušiti. Obema bivalnima enotama so z mislijo na minimalno kvadraturo dodane zunanje vrtne površine, ki učinkujejo kot podaljšek notranjih prostorov.

Nad vhodnim delom v stanovanju za par je nameščena spalna galerija, ki prekriva kuhinjski del in kopalnico. V preostalem celovišinskem prostoru je urejen bivalni del, ki se z uporabo izvlečne mize spremeni v jedilni kotiček. Stena ob delovni mizi je prekrita z omarami, segajočimi do stropa, do katerih se dostopa z lestvijo. Bivalna enota je zaradi pasov odprtin na obeh čelih fasade svetla in zaradi visokega stropa zračna ter prostorna.

Enota za mlado družino je zasnovana v dveh pasovih; v enem sta umeščena kuhinjski niz in sedežna garnitura, v drugem pa kopalnica in otroška spalna niša. Nad njo je urejen delovni prostor, v katerem je lahko še dodatno ležišče. Starša spita na raztegljivi sedežni garnituri, ki je v istem nivoju kot otrokova postelja. Ko otrok postane bolj samostojen, se starša preselita na spalno galerijo, ki pokriva vhodni del. Shranjevalne površine so umaknjene nad stojno višino.

Prostor na papirju je zgolj risba, zato so se študentje v iskanju izkušnje načrtovanega prostora in njegove funkcionalnosti lotili dejanske izdelave obeh enot. Uporabljeni material je bil, ker je šlo za vajo, večinoma provizoričen; za zunanje stene in zavetrovanje so uporabili palete, prozorno folijo za okna ter kartonske škatle za pohištvo.

Prehodno bivališče

Ob vrtoglavih cenah za kvadratni meter in šibkih podporah stanovanjskih skladov so študentje z inventivno tlorisno zasnovo in fleksibilno rabo pohištva omejevali kvadraturo, da bi bila kar najmanjša. Ne glede na to, da bi bilo dolgoročno bivanje v takšnih razmerah oteženo in da bi bil za dejansko izdelavo minimalnih stanovanj potreben korenit premik v razmišljanju izvajalcev in uporabnikov, je predstavljeni predlog vreden razmisleka, saj bi s takšnimi montažnimi stanovanji lahko zagotovili prehodna bivališča in ob pomoči države močno olajšali težave mladih pri osamosvajanju.