Stanovanje s pečatom zgodovine

Stanovanje, ki se razprostira kar na 255 kvadratnih metrih, se nahaja v eni od glavnih ulic v središču mesta Lizbona, v stavbi, zgrajeni v 40. letih 20. stoletja, zasnoval pa jo je portugalski arhitekt Manuel Norte Junior (1878 -1962), čigar dela so prepoznavna po dekorativnih elementih, ki jih je navdihnil art nouveau.

Foto: Ivo Tavares Studio

»Omenjena stavba, eno zadnjih arhitektovih del, je nastala v času, ko se je Norte Júnior poskušal odmakniti od eklektike, po kateri je bil znan, hkrati pa je na nek način ohranil svoj pečat kljub nastajajočemu modernizmu. To je prisotno tako v objektu kot tudi v stanovanjih, v našem primeru so v stanovanju, kljub temu, da je bilo skozi čas večkrat predelano, ohranjeni nekateri dekorativni elementi tistega časa, na primer štukature po stropih v dnevnih prostorih,« pojasnjujejo v arhitekturnem biroju NMDARQ.

Preplet starega in novega

Zaradi velikih dobro razporejenih in osvetljenih prostorov so se pri projektu zasnove interierja osredotočili zlasti na prilagajanje obstoječega sodobni uporabi, ohranjanje identitete in zgodovinske vrednosti. Stanovanje ima dva ločena vhoda, glavnega in servisnega z neposrednim dostopom do kuhinje. S prenovo so ohranili oba, hkrati pa njuno prostorsko hierarhijo. Poleg tega so arhitekti predlagali zasnovo manjšega predprostora pri glavnem vhodu, predelavo kuhinjskega dela in preoblikovanje dveh spalnic, od katerih je ena glavna spalnica z veliko garderobo in manjšo pisarno. Ohranili so obstoječe dnevne prostore, njihovo dimenzijo in s tem tudi bogato okrašene strope.

Nova predsoba

Poseben izziv je bil umestitev predsobe pred krožni hodnik, v delu stanovanja, kjer ni naravne svetlobe. To so pripeljali v predprostor, tako da se ta zdaj delno odpira v knjižnico. Sicer pa je predprostor od preostalega dela stanovanja ločen z dvojimi velikimi vrati: ena so drsna, skozi katera se pride do salona, druga so vrtljiva vrata in se odpirajo na hodnik, ki omogoča dostop do drugih delov stanovanja. Na hodniku so obdržali stensko oblogo, ki so jo obnovili in ji dali sodobnejši pridih.

Dnevna soba, jedilnica, knjižnica in salon so prostori, ki so povezani, razlikujejo pa se po različno okrašenih stropih. Temeljito prenovo je doživela kuhinja, ki so jo prilagodili sodobnim standardom. Odeta je v belo barvo, poživili pa so jo s keramičnimi ploščicami v modrem odtenku.

Dve spalnici

Zasebni del stanovanja sestavljata dve spalnici in kopalnica, ki je del glavne spalnice. Ta ima tudi garderobo in delovni prostor. Pretežno bel prostor glavne spalnice zaznamuje okrašen strop in lesena stenska obloga v obliki navpičnih orehovih letev, za katerimi se skriva tudi osvetlitev.

Sicer pa so ohranili in obnovili vse lesene talne obloge, zamenjali so jih le v kuhinji in kopalnicah, kjer so bile poškodovane. Nekatere obstoječe lesene elemente, kot so vrata, letve in drugo, so delno obnovljeni ali nadomeščeni z replikami, da so ohranili spominsko vrednost prostora. Novi materiali in elementi se skladajo z obstoječimi, a hkrati izstopajo, prostorom pa dajejo estetsko in funkcionalno vrednost, takšna je na primer rebrasta obloga na kuhinjskem otoku ali ročno izdelana keramika, oblikovana izključno za ta namen.

Osvetlitev je sodobna, ponekod skrita in pritajena, drugod izstopa z dizajnom ali pa poudarja posamezne kose pohištva ali okrasne elemente. Poleg zgodovinskih elementov in detajlov, ki so bili v stanovanju, so morali ohraniti tudi obstoj nekaterih pohištvenih in okrasnih kosov, ki so jih lastniki imeli v lasti in so jih želeli obdržati.