Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Domovi

Takšna je mansarda po prenovi

V družinski hiši iz devetdesetih let prejšnjega stoletja se je arhitektka Maruša Debevec lotila prenove dvoetažnega mansardnega stanovanja za mlado družino. Glavno izhodišče prenove in zasnove je bilo, da manjše obstoječe prostore povežejo in dodajo več naravne svetlobe. Nastala je svetla in brezčasna mansarda z barvnimi poudarki.
Foto: Maruša Debevec
Foto: Maruša Debevec
1. 7. 2024 | 08:06
22. 10. 2024 | 22:01
3:54

Mansardno stanovanje, ki meri približno 110 kvadratnih metrov, je dvoetažno, saj ima poleg nadstropja tudi galerijo. V prvem nadstropju so bivalni prostori z dvoetažno dnevno sobo, kopalnica in dve spalnici. V galeriji, ki je dostopna po stopnicah v dnevni sobi, je večja pisarna, ki pa se lahko spremeni v dodatno sobo.

Glavno izhodišče prenove je bilo po besedah arhitektke Maruše Debevec, da manjše obstoječe prostore povežejo in dodajo več naravne svetlobe. Tako so pri zasnovi prostorov dodatno umestili nekaj oken in ohranili odprtino obstoječih stopnic, nad katero so vgrajena strešna okna, ki posredno osvetljujejo tudi nadstropje. Prav tako so si lastniki želeli, da bi galerija, ki je v špici strehe, ostala fleksibilen prostor, ki se po potrebi spremeni v dodatno spalnico.

Foto: Maruša Debevec
Foto: Maruša Debevec

»Tlorisno smo stanovanje pustili v prvotnem stanju in nismo spreminjali pozicij inštalacij (kuhinja je na prvotnem mestu, prav tako kopalnica). Prenovili smo vse prostore, najbolj pa smo se posvetili bivalnemu delu. Prav tako smo v prostorih pustili obstoječ parket, ki smo ga na nekaterih delih prenovili,« je povedala arhitektka in ob tem še dodala, da je bila najbolj zahtevna izvedba dvovišinskega prostora ter omare in stopnic, ki povezujejo dnevni prostor z galerijo. Največ energije so po njenih besedah vložili v izdelavo bivalnega prostora, ker so na enem delu odprli strop in prestavili stopnice v dnevni prostor, na mestu prvotnih stopnic pa dodali svetlobnik.

»Prvotno je bil bivalni prostor naravno slabše osvetljen, zato smo se odločili za dodajanje strešnih oken. Strešna okna so nad hodnikom in posredno preko zastekljenih tal osvetlijo hodnik. Prav tako so dodana nad dvovišinskim dnevnim prostorom. V preostalih prostorih nismo posegali v okna,« pojasnjuje arhitektka. Naravno osvetlitev so dopolnili z umetno osvetlitvijo. Največ pozornosti so namenili umetni osvetlitvi v dnevni sobi, kjer so umeščene reflektorska svetila in ambientalna stenska svetila, dodatno prostor osvetljujejo LED-svetila, skrita v omari, in neposredna osvetlitev na škarjah ostrešja. Drugi prostori imajo klasično osvetlitev z osrednjo svetilko in dodatnimi namenskimi svetili, kot so bralna, osvetlitev ob ogledalu ... Mansardni del pa osvetljujejo reflektorji.


Bordo in zeleni poudarki

Pri barvah so se odločili za svetle odtenke z manjšimi barvnimi poudarki v bordo in zeleni barvi. Tako so v bivalnem delu večji kosi pohištva v svetlih odtenkih bele barve in barve kapučina, da so prostore ohranili čim bolj svetle. Popestrili so jih z veliko mizo iz masivnega lesa in posameznimi poudarki v bordo, temno zeleni in črni barvi. Močen element v prostoru predstavlja tudi stensko svetilo, še pravi sogovornica.

Tudi kopalnica je v svetlih odtenkih z leseno omaro in črnimi poudarki. Spalni del in galerija pa sta odeti v belo barvo.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine