BIO 25: Nov zagon podeželja

"Skupina Nov zagon podeželja, v kateri delujejo Mischer’Traxler studio, Sara Brown, Lucia Massari, Nina Mršnik, Johanna Schmeer, Giulia Soldati, Jakob Travnik in Klemen Košir, je v nasprotju z romantičnimi predstavami o podeželju v ospredje postavila šokantno realnost današnjega podeželja, ki je zaradi vse večjih zahtev po učinkovitosti v poljedelstvu in prehranski industriji vedno bolj avtomatizirano, digitalizirano in specializirano. Začetna in končna točka učne poti je zapuščen supermarket. Ta je v preteklosti veljal za model porabe hrane, na BIO pa se je spremenil v začasen prostor socialne izmenjave, ki jo omogoča izkušnja hrane," pojasnjujejo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Majhna vasica Genterovci v bližini Lendave je z zapuščenim supermarketom, ki je včasih predstavljal središče podeželskega dogajanja v kraju, središče raziskovanja skupine pod vodstvom oblikovalskega studia Mischer'Traxler z Dunaja ter raziskovalca hrane in publicista Klemna Koširja. "Začetna in končna točka poti je zapuščen supermarket, ki je v preteklosti veljal za model porabe hrane, na BIO pa se je spremenil v začasen prostor socialne izmenjave, ki jo omogoča izkušnja hrane," še pravijo v MAO.

Poleg instalacije si bo, kot navajajo, mogoče ogledati tudi mesto Lendava, iz Ljubljane in Maribora bo namreč  organiziran prevoz, ki bo omogočil samostojno raziskovanje mesta.
V nedeljo, 2. julija, pa bo na lokaciji epizode Nov zagon podeželja ob 11. uri sledila poldnevna kulinarična izkušnja Regratov izlet s Klemnom Koširjem. Ta vključuje ogled instalacij, nabiranje užitnih divjih rastlin in pripravo kosila v predelanih prostorih nekdanjega supermarketa.

Letošnji BIO 25, ki sta ga zasnovali kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan, se do 29. oktobra 2017 odvija na sedmih različnih lokacijah po Sloveniji, pri njih pa sodeluje mednarodna zasedba oblikovalcev. Sedem skupin je tako raziskovalo: podzemni svet Županove jame pri Grosuplju, kamor je postavljena epizoda Sprostitev podzemlja; Rožni studenec pri Kočevju na robu divjega pragozda, kjer se odvija epizoda Zavzetje gozdov; rudniško infrastrukturo v Trbovljah, na katero se odziva epizoda Po utopiji; urbani kontekst Ljubljane raziskuje propad modernizma z epizodo Čisto novo sobivanje; Genterovce v lendavski pokrajini predstavlja epizoda Nov zagon podeželja; alpsko območje v okolici Kobarida raziskuje skupina Prožnost preteklosti, migrantstvo z uporabo bližine morja na slovenski obali pa skupina Novi heroji.