BIO 50: Skozi zgodovino v prihodnost

Pred šestimi meseci je več kot sto mednarod­nih udeležencev najrazličnejših ustvarjalnih profilov, ki so jih na podlagi prijav izbrali kustos Jan Boelen, sokustosinji Cvetka Požar in Maja Vardjan ter mentorji, začelo delati v okviru enajstih tem bienala: Dostopno življenje, Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Hoja po mestu, Skrite obrti, Sistemi mode, Hekanje gospodinjskih aparatov, Nanoturizem, Motorne enote, Opazovati vesolje in Oblikovanje življenja. Delo v skupinah so usmerjali domači in tuji mentorji: Tadej Glažar, ProstoRož, Rianne Makkink, Lucas Mullié, Digna Kosse, Marko Fatur, Aldo Bakker, Marko Peterlin, Judith Seng, Tulga Beyerle, Tina Hočevar, Eugenia Morpurgo, Evan Frenkel, Tilen Sepič, Jesse Howard, Tina Gregorič in Aljoša Dekleva, Gaspard Tiné - Berčs in Tristan Kopp, razvojna ekipa podjetja Tomos, Miha Turšič, Nelly Ben Hayoun, Jurij Krpan in William Myers. Nastale izdelke je ocenila mednarodna žirija, ki jo sestavljajo industrijski oblikovalec Konstantin Grcic, komentatorka oblikovanja Alice Rawsthorn ter oblikovalec in profesor Saša J. Mächtig, in bo jutri zvečer podelila nagrado za najboljše sodelovanje. Izbrani bodo predstavljeni tudi na razstavi BIO 50 in v publikaciji bienala.

Rezultati timskega dela

Letošnji BIO temelji na sodelovanju, organizatorji so se namreč odločili preseči dosedanje dojemanje tovrstnih prireditev. In kaj je prineslo timsko delo? »BIO se je spremenil v produkcijsko platformo za oblikovanje, ki temelji na sodelovanju in mentorstvu. Je demonstracija kolektivnega dela udeležencev z različnimi znanji, razpršenih po vsem svetu, hkrati pa poudarja pomen vodenja. Mladim oblikovalcem je omogočil mednarodno izkušnjo v konkretnih projektih, stik z drugimi pristopi, šolami in znanjem. V ta koncept smo šli z zavedanjem, da je vzpostavitev sodelovanja zahtevna in da vsako ne bo nujno uspešno. Timsko delo, ki smo ga spremljali pol leta, je bilo res polno težav in protislovij. V praksi so se pokazali tudi problemi, ki jih poznamo in slabijo zmožnosti in želje za sodelovanje. Med drugim sta to vse bolj začasna narava dela, zaradi katere se pozna pomanjkanje praktičnih izkušenj in veščin, ter zadržanost do novega sodelovanja, še zlasti če ni neposredno povezano z dejavnostmi, ki jih ljudje trenutno opravljajo,« odgovarja direktor MAO Matevž Čelik in dodaja, da se za vsakdanjimi predmeti, ki bodo na ogled na razstavi BIO 50, skrivajo številna izzivalna vprašanja za oblikovanje v prihod­nosti. »Hkrati pa je BIO kot produkcijska platforma odprl nove priložnosti in upamo, da se bodo vsaj nekateri od projektov nadaljevali tudi po predstavitvi na razstavi,« še pravi sogovornik.

V tej smeri, na dolgi rok in z nadaljevanjem projektov, ki so nastali v okviru letošnjega BIO 50, razmišlja tudi belgijski kustos Jan Boelen, ki pravi, da je bila ta šestmesečna izkušnja neverjetna, pa ne zgolj po količini izdelkov, ki so nastali, ampak zlasti po kakovosti rezultatov timskega dela. Kot dodaja, je bil takšen eksperimentalni pristop k bienalu v tem trenutku najprimernejši in najboljša izbira ter tudi zanj nova izkušnja. Na vprašanje, ali bo BIO v prihodnosti nadaljeval v tej smeri, Matevž Čelik pravi, da na podlagi te izkušnje lahko pritrdi. »Ob koncu bienala bomo potegnili črto in uporabili vse dobre izkušnje, seveda pa bo pristop na naslednjem BIO odvisen tudi od takratnega kustosa. Vsekakor se bo BIO še naprej osredotočal na oblikovanje kot kulturno invencijo, kar pomeni, da bo tudi v prihodnosti deloval zlasti na raziskovalnem in eksperimentalnem polju,« pojasni Čelik.

Pestro dogajanje vse do decembra

BIO 50 spremlja vrsta razstav in drugih dogodkov. Že ta teden si lahko ogledate nekaj razstav iz njegovega programa. Včeraj so odprli razstavo Po-uporaba, ki prikazuje dela, nastala v okviru projekta Ponovna uporaba – R&R oblikovalski in tehnološki proces. Študenti industrijskega oblikovanja z ALUO ter študentke oblikovanja tekstilij in oblačil z NTF so pod mentorstvom Barbare Prinčič in Elene Fajt ter v sodelovanju s Centrom ponovne uporabe zavrženim izdelkom vdahnili novo funkcijo. V KUD France Prešeren bodo na ogled do 4. oktobra 2014.

Danes med 17. in 16. uro lahko v središču Ljubljane na Prešernovem trgu spremljate performans, ki ga bosta izvedli Aya in Sophie, članici skupine Hoja po mestu, pri njem pa bodo sodelovali tudi študenti in prostovoljci. Prav tako danes ob 19. uri bodo odprli razstavo sodobnega nizozemskega oblikovanja Dutch design ambassadors@, ki jo je pripravila priznana nizozemska arhitektka in oblikovalka Rianne Makkink, soustanoviteljica studia Makkink & Bey, v sodelovanju z MAO in studiom Strle Svetila. Razstavo in spremljevalne dogodke bo gostila rezidenca nizozemskega veleposlanika v Ljubljani, pod arhitekturo katere so se podpisali arhitekti Matija Bevk, Vasa Perović in Blaž Kandus, ki so bili za ta projekt tudi nagrajeni. Razstava bo do 12. oktobra na ogled po vnaprej dogovorjenem terminu ob petkih med 10. in 14. uro, v času sejma Ambient (med 7. do 11. oktobrom) pa vsak dan med 10. in 14. uro.

V Galeriji Jakopič bo od jutri do 7. decembra 2014 na ogled razstava Bienale (industrijskega) oblikovanja skozi petdeset let, ki predstavlja zgodovinski pregled bienala in hkrati slovenskega oblikovanja. Kustosinja razstave je dr. Cvetka Požar. Ob nedeljah bo mogoč tudi vodeni ogled, prvič že to nedeljo, 21. septembra 2014, ob 16.30, v sklopu Maraton BIO 50 pa si lahko med 11. in 15. uro BIO na vseh treh prizoriščih ogledate v družbi kustosov razstave.

-----

Skrite obrti: izkušnja sodelujočih na BIO 50

Ena izmed tem, ki so jih raziskovali na BIO 50, se je ukvarjala z lokalno tradicijo in obrtjo, kaj se lahko sodobni oblikovalci naučijo iz bogate slovenske tradicije. Odgovor ponujajo oblikovalke iz skupine Oloop, Katja Burger, Jasmina Ferček in Tjaša Bavcon. Na BIO 50 so sodelovale v skupini, ki je raziskovala temo Skrite obrti, v okviru česar je nastal projekt z naslovom Community of Making. Kot pravijo, so raziskovale možnosti sodelovanja z rokodelci iz Ribnice, pri čemer jim je kot partner in mediator pomagal Rokodelski center Ribnica. »Ribnica je poznana tako po lesenih kot lončarskih izdelkih. Najprej smo rokodelce v njihovih delavnicah le obiskovale in opazovale, kaj počnejo, prisluhnile, kaj pripovedujejo. Videle smo, da svoje delo opravljajo sami in ločeno od kolegov: en rokodelec, en material, ena tehnika in en izdelek. Zato smo se odločile, da ustvarimo odprt in varen prostor, kjer bi se lahko rokodelci srečevali, pogovarjali, izmenjevali ideje, eksperimentirali in skupaj ustvarjali. Želele smo obrniti obstoječo paradigmo dela v smer dva rokodelca, dva materiala, dve tehniki, en skupni izdelek,« predstavijo projekt, ki je potekal med marcem in avgustom 2014.

Nastala je serija izdelkov za obedovanje. Vsak izdelek je iz dveh ločljivih delov – glinenega in lesenega, ki podpirata drug drugega v obliki in funkciji. Po besedah oblikovalk gre za simbolično odslikavo tega, kar sta doživljala rokodelca med delom. »Proces se je končal s praznovanjem ob hrani, na katerem smo uporabili nastale izdelke in podelili občutke zadovoljstva in opolnomočenja,« še pravijo. V tem projektu so sodelovali Jože Belaj, Dušanka Češarek, Tajda Češarek, Rudolf Indihar, Simona Fajfar, Barbara Koblar, Matija Kobola, Teja Lesar, Janko Marinč, Brigita Mestek in Martina Osmak.