Francoski oblikovalski zvezdnik Ito Morabito: »Babica je imela pečico Gorenje«

Posluje z resničnimi naročniki in oblikuje resnične izdelke za resničen trg, zdaj tudi za slovenskega izdelovalca gospodinjskih aparatov Gorenje. Izdelki Gorenje ora-ïto bodo naprodaj v prvi polovici prihodnjega leta. Tik pred najinim srečanjem se je vrnil enega od obiskov v velenjski tovarni. »Osupljivo je gledati vso to tehnologijo in spoznavati, kako je kaj sestavljeno. Prav zato opravljam to delo. Sem zelo radoveden,« je povedal oblikovalec, ki za svojo odgovornost med drugim šteje skrb za okolje.

Kdaj ste prvič slišali za Gorenje?

Že v otroštvu. Babica je imela pečico Gorenje.

Kljub temu da ste Francoz, izgovarjate ime pravilno. Pred časom se je v Franciji vrtel celo oglas, v katerem je Gorenje poučevalo francoske porabnike, da se ime ne prebere »goronž«.

Da, v francoščini se izgovori goronž, a ker sem že večkrat obiskal Slovenijo, vem, kako se pravilno izgovori Gorenje – pa tudi, kako Velenje.

Na vaši spletni strani je videti raznovrstne predmete, vendar med njimi ni nobenega gospodinjskega aparata. Kako to, da ste se odločili za sodelovanje s podjetjem za gospodinjske aparate?

V resnici nikoli ne izbiram naročnikov, oni izbirajo mene. Ko mi ponudijo sodelovanje, najprej pogledam, ali mi je projekt všeč. Če mi je, sprejmem, če ne, pač odklonim. Všeč mi je, da se ukvarjam s čim več različnimi stvarmi, saj to bogati izkušnje. Kaj novega je vedno dobrodošlo.

Kako to, da ste se odločili sprejeti ponudbo Gorenja? Slišati je, da se otepate naročnikov.

Otepam se in zavračam tudi novinarje.

Smo potemtakem med redkimi srečniki?

Da. V resnici sem vam poskušal pobegniti, a ste me ujeli. (Tik preden so se za njim in njegovim dekletom zaprla vrata v dvigalu, ga je fotograf opozoril na najin intervju. Potem ga ni bilo iz hotelske sobe dobre pol ure, op. p.)

In niste imeli izbire?

Ne, ker sem vljuden človek. Če vem, da me nekdo čaka, pridem. Nisem enfant terrible. Ne več.

Se otepate novinarjev, ker vas nadlegujejo z vedno istimi vprašanji?

Vedno spreminjam odgovore in tako dosežem, da so intervjuji vedno drugačni. Ko preberem zadnjega, se mi zdi, da je v njem nekaj novega. Morda vam zato ne bom govoril resnice. Bolje, da preverite.

Prebrala sem, da vas navdušuje, kako so se blagovne znamke razvijale, njihova zgodovina in podobno. Kaj ste odkrili pri Gorenju?

Tamkajšnji zaposleni so zelo prijazni, kar je najpomembnejše. Moram se počutiti udobno in domače z ljudmi, s katerimi delam, saj drugače ne morem dati od sebe tistega največ, kar znam. Vsakokrat, ko se česa lotim, dam tudi košček svojega srca. Če v izdelku ni koščka mojega srca, stvar ni takšna, kot bi morala biti. Resnično mi je všeč skupina, s katero delam v Gorenju. Smo kot družina. Rad jih imam, tudi zato, ker so zelo profesionalni. Resnično posvečajo pozornost moji viziji, tistemu, kar hočem, in so na moji poti. Mislim, da razumejo potencial, ki ga lahko dosežemo skupaj.

Kako ste se lotili oblikovanja gospodinjskih aparatov? Radi kuhate?

Ne, ne znam skuhati niti jajca. A moral sem se seznaniti tudi s kuhanjem. Vsakokrat, ko se lotiš projekta, se moraš poglobiti v bistvo. Bilo je res nekaj težkega, da sem do potankosti razumel namen, smisel vseh teh naprav. Moral sem se naučiti uporabljati pečico, no, hladilnik je dokaj lahko uporabljati, pa tudi doslej sem ga že uporabljal.

Kaj ste ugotovili, ko ste se lotili oblikovanja gospodinjskih aparatov?

V resnici nisem hotel odkriti preveč. Hotel sem oblikovati nekaj izčiščenega, kolikor je sploh mogoče, in odstraniti vse odvečno. Lahko bi rekli, da gre za neoblikovalsko kolekcijo. Poleg tega je projekt tako imenovani cobranding – kar pomeni sodelovanje dveh blagovnih znamk. To ni izdelek Gorenja, ki ga je oblikoval ora-ïto, temveč izdelek Gorenja in ora-ïta. To je povsem nov pristop v oblikovanju in je pristop prihodnosti.

V čem je razlika?

Če bi bilo napisano, da je ora-ïto oblikoval izdelek za Gorenje, bi prvega ponavadi spregledali. Z zapisom obeh blagovnih znamk damo izdelku dodano vrednost, tudi mojega duha.

Lahko poveste kaj več, o kakšnih izdelkih govoriva?

Govorim o celotnem naboru gospodinjskih aparatov od pečice, hladilnika in mikrovalovne pečice do štedilnika ter o futurističnih kuhinjah, v katerih bomo predstavili vse te naprave. Gre za cenovno dostopnejšo serijo gospodinjskih aparatov, ki je zelo elegantna, čista, preprosta. Ne govori preveč, samo bistvo. Nič več. To niso izdelki, ki si jih bodo lahko v svoj dom postavili samo bogataši, so le malo dražji od običajnih. Mislim, da bi moralo oblikovanje vsakomur podariti nekaj lepega.

Menda so vam všeč organske oblike. Ste zasnovali kaj takega?

Ne, saj morajo naprave ustrezati kuhinji oziroma delovni plošči ter njunim meram. Hotel sem, da ne bi več vlekle pozornosti nase in da bi bila kuhinja čim bolj izčiščena.

Ste uporabili kakšno drugo barvo namesto klasične črne?

Žal ne morem ničesar izdati.

Si boste priskrbeli vse gospodinjske stroje, ki ste jih oblikovali?

Da, ker je moje dekle (francoska igralka Vahina Giocante, op. p.) reklo, da se potem ne bom mogel več izgovarjati. Mislim, da bo srečna, da bo imela lepe naprave in da bo še vedno kuhala zame.

Kaj meni ona o teh izdelkih?

Obožuje jih. Na predstavitvi je bila res navdušena. Rekla je, da če ji bom poklonil takšno kuhinjo, mi bo vedno kuhala. To ji bo v veselje. Vprašala me je, ali bo lahko dobila kaj od tega. Odgovoril sem: seveda.

Rekli ste, da če v izdelek ne vložite tudi koščka svojega srca, izdelek ni dober. Kateri so primeri takšnih, slabih izdelkov?

Ne pogovarjam se o slabih izdelkih. Tudi to se je že zgodilo, vendar ni bilo prav pogosto. Na voljo imam namreč pestro množico projektov, zato se lahko svobodno odločim, katere bom izbral. Nekateri oblikovalci nimajo te možnosti in morajo sprejeti, kar jim ponudijo.

O čem razmišljate, ko oblikujete posamezne izdelke? Ali pomislite na svojo ciljno skupino?

Ravnam se po instinktu, srce nikoli ne razmišlja. Pri oblikovanju Gorenjevih izdelkov sem imel v mislih predvsem to, da so del kuhinje. Upošteval sem, kje bodo stali in del česa bodo. Odstranil sem tisto, kar ni potrebno. Ekonomija materialov – to je bila moja filozofija pri tem projektu.

Kako vidite svoje oblikovanje zdaj, če ga primerjate s tistim izpred nekaj let, ko ste imeli pri izražanju svojih zamislih na spletu povsem proste roke? Ste zdaj omejeni s trgom, denarjem?

Da, a to je del posla. Kadar oblikujem za neko podjetje, bo to vložilo mnogo denarja in energije v razvoj izdelka, tehnologijo, materiale, tudi mene, zato je treba narediti izdelek, ki se bo prodajal. Če ti to ne uspe, si ustvaril umetniški predmet, ki nima veliko zveze z industrijskim raziskovanjem in razvojem. Uspeh izdelka je zelo pomemben, drugače je umetnost.

Lahko poveste, s katerimi drugimi projekti se zdaj ukvarjate?

Delam na tisoč projektih.

Kateri so vam najpomembnejši?

Vsak projekt je kot moj otrok. Vsakemu posvečam enako pozornost. Moje delo je kombinacija industrijskega razvoja in oblikovanja, ki na koncu rodi skupno dete, to pa imamo vsi enako radi. Rad delam z najboljšimi, saj lahko uporabim njihov know-how. Rad pustim tudi naročniku, da kaj predlaga, vedno ga sprašujem, kaj bi on storil, čeprav morda že vnaprej vem, da bom sam tisto tako ali tako odstranil. Bolj sem zadovoljen, če takšen predlog slišim od naročnika, saj moramo biti na koncu vsi zadovoljni. Trenutno delam za JC Decaux, vodilno podjetje za ulično opremo. Pri tem projektu je treba veliko raziskovati in razvijati, upoštevati ekološki vidik, tudi morebitni vandalizem. To pomeni zelo veliko dela in prav zato mi je všeč. Oblikujem za podjetje Christophe, ki izdeluje srebrne servise in podobno, sprejel pa sem tudi vlogo umetniškega direktorja pri novem filmu Mathieuja Kassovitza. Gre za futuristični film, ki se dogaja leta 2030, in sem odgovoren za podobo življenja čez več kot dvajset let. Med drugim oblikujem ladje, ki plujejo po Seni.

Ladje so bile poleg helikopterjev in letal ena vaših večjih želja, ne?

Ne, moja želja je bila oblikovati jahte. Te ladje so plovila, s katerih si turisti ogledujejo pariške znamenitosti. V bistvu nimam cilja, vem, da bom delal vse mogoče stvari, toda dajte mi čas.

Katere vrste predmeti vas najbolj navdušujejo?

Ne gojim posebnega navdušenja nad čimer koli, a se vsakega projekta, ki ga sprejmem, lotim kot kakšen obsedenec. Če moram oblikovati pečico, ves čas gledam in proučujem pečice, se jih dotikam, preiskujem, kje imajo napake, zakaj se tako odpirajo in zakaj ne drugače, zakaj imajo gumb tam, kjer ga imajo ... Moje delo je pravzaprav samoizpraševanje in iskanje odgovorov na ta vprašanja. Odgovori pa so pot do oblikovanja.

Kateri je vaš najbolj množično izdelovani izdelek? So to steklenice za Heineken?

Da. To je izdelek ikona, ki ga lahko vidim vsak dan. Zame je povezava s svetom.

Kaj počnete poleg oblikovanja?

Hodim ven, se zabavam, družim s prijatelji, potujem, a slednje je bolj ali manj povezano z mojim delom. Toda nimam občutka, da hodim v službo. Zame je bil obisk v tovarni prava strast, čeprav to ni bila jahta sredi morja in sonca in deklet v bikiniju. Užitek mi je bilo biti v tovarni in vohati, opazovati vse te naprave in delovni proces. To je lahko prav tako lepo kot gledati lepo panoramo.

Mislite, da je vaš občutek za oblikovanje dediščina vaše družine?

Vsekakor, saj sem imel priložnost odraščati ob starših, ki imajo okus za te reči, umetnost, drugačne vrste posel. Moje oči so bile naravnost izurjene, že s tem, da so mi starši razkazovali lepe reči in kraje in me spoznavali s prijetnimi ljudmi, umetniki in ustvarjalci.

Tudi vaš oče je oblikovalec in arhitekt, če se ne motim.

Moj očim je oblikovalec in arhitekt, moj oče je oblikovalec nakita.

Kaj menita o vašem delu?

Sem ikona družine. Sem otrok kralj. Družina je zelo srečna in ponosna name. Mislim, da starši radi vidijo, da otrok nadaljuje v isti smeri, kot so si želeli sami, pa so morda prestari za kaj takega. Starši so vedno zadovoljni z uspehom otrok.

In vaša mati? Kaj počne?

Poklic moje mame je vzgojiti dobrega sina in otroka.

Kako se vidite sami? Kot francoski oblikovalec?

Sam se sploh ne vidim kot oblikovalec. Vidim se kot katalizator. Nekdo, ki ima instinkt in sprejema informacije malo pred drugimi. Kar čutim, poskušam prevesti v svoje delo.

Je to tudi vaše poslanstvo?

Nimam posebnih ciljev in si jih tudi ne postavljam, saj menim, da to ni dobro. Poskušam narediti najbolje, kar znam, to je vse. Nimam pa cilja spreminjati svet. Tisto, kar je dobro zame, je dobro tudi za vas. A to delo opravljam najprej zaradi sebe, kar pa je zelo egocentrično.

Mislite, da se boste kdaj naveličali tudi oblikovanja?

Prepričan sem, da se bom, ker se naveličam vsega, razen svojega dekleta. A naveličam se tudi sebe.

Delo in dom, 8. november 2006