Hibrid med visoko tehnologijo in brezčasnostjo

Kuhinje, ki so bile prejšnji teden na ogled na mednarodnem pohištvenem sejmu IMM v Kölnu, na novi prireditvi LivingKitchen, so velike, odprte, del osrednjega prostora doma, v belih in sivih odtenkih ali v kombinaciji z lesom. Takšne predstavljajo proizvajalci, zanimivo pa je, da si uporabniki očitno želijo drugačne. Na sejmu so namreč predstavili raziskavo, v kateri so zajeli 12 tisoč nemških anketirancev, starih med 30 in 49 let, ki živijo v svojih (povprečno 134 kvadratnih metrov velikih) domovih. Ugotovitve so bile presenečenje: kar 56 odstotkov vprašanih si namreč želi ločeno kuhinjo. Med najbolj zaželenimi barvami je bela, za njo so nevtralni pastelni odtenki, le 1,5 odstotka sodelujočih bi izbralo črno. Kako je s kuhinjami pri nas, kakšne so nove smernice, smo povprašali slovenske proizvajalce in ponudnike.

»Nekoč ločena bivalna kuhinja je v zadnjih letih postala glavni del večjega dnevnega bivalnega prostora, ki je namenjen druženju v prostem času. Ljudje si želijo stanovanjski prostor krojiti po svojem načinu življenja. Kuhinje prevzemajo v tem okviru družinskega življenja vedno pomembnejšo vlogo,« pojasnjuje nove trende arhitekt Iztok Prosen iz salona id:doma. V kuhinje vstopa tudi tehnološki napredek, zato po njegovem mnenju postajajo hibrid med visoko tehnologijo in naravno ter brezčasno opremo. Vedno več pozornosti se namenja shranjevanju sveže hrane. »Ker so kuhinje del glavnega bivalnega prostora, izginja njihov prvotni tehnološki videz. Vse bolj so podobne kosu opreme. To pa ne pomeni, da niso funkcionalne, saj je ta lastnost še vedno na prvem mestu,« dodaja arhitekt. Zasnovane so tako, da med uporabo postanejo delavnice, po koncu dela pa je mogoče pripomočke in gospodinjske aparate hitro pospraviti, postanejo nevidni.

Ekotrend

Ko govorimo o smernicah v pohištveni industriji, po besedah oblikovalca Primoža Vrečka iz podjetja Panles trade ne moremo mimo ekologije. »Odličen pokazatelj tega trenda so kupci, ki so vse bolj seznanjeni z energijskimi razredi aparatov, varčno rabo vode in prostora, pa tudi ergonomski vidiki kuhinje jim niso tuji,« poudarja sogovornik. Med novostmi omeni akril, »ekološki material, ki od samega nastanka in do recikliranja ne obremenjuje okolja in ne vsebuje zdravju škodljivih snovi, dolgo življenjsko dobo pa mu omogoča površinsko obnavljanje«.

Podobne dnevnemu prostoru

V sami postavitvi kuhinjskih elementov ni novosti, pravi oblikovalka Irena Kajnč iz podjetja Svea, saj mora slediti pravilnemu vrstnemu redu postopkov oziroma ergonomiji. Še vedno zasledimo enoredno ali dvoredno postavitev, v obliki črke L ali U ter otočno. Pri vsaki različici je po besedah Kajnčeve treba upoštevati funkcionalni trikotnik, ki mora biti optimalne velikosti. »Kuhinje sodobnega časa so vedno bolj podobne dnevnemu prostoru. Hladilnik, pečica, mikrovalovna pečica, shrambna omara in drugi priročni izvlečni elementi so vgrajeni v visok sklop. Na sredini prostora se bohoti otok, kjer je sta pomivalni in kuhalni del. Ročaji so kot profil vgrajeni pod celotno delovno površino in so skoraj nevidni,« nazorno opiše sodobno kuhinjo Marjana Škodlar iz salona Dom design.

Vrnitev lesa

Kaj je novega? Preteklo leto je prineslo nekaj svežine, nekaj »staro novega«, odgovarja oblikovalka Irena Kajnč. Najočitnejša je po njenih besedah vrnitev furnirjev in masivnega lesa, ki naj bi bil obdelan čim bolj naravno in v mat izvedbi. Prevladujejo barve oreha, venge, sivorjavi zemeljski toni, spet so bolj priljubljene svetle vrste lesa, skoraj praviloma v povezavi z visoko sijajnimi površinami v vseh odtenkih bele barve, pa tudi slonokoščene, svetlo sive ali barve bele kave. Prav tako najdemo precej črne in zamolklo vijoličaste barve.

Pri materialih je največji poudarek na možnostih, ki jih ponujajo nove tehnologije, pravi Iztok Prosen: sem sodijo na primer lasersko varjene laminatne površine, brez vidnega robu. Delovne površine so lahko zelo debele ploskve (15 cm), podaljšane v pokončne noge, ki zaključujejo otok. Nasprotje temu so zelo tanke (le centimeter debele) delovne površine. Novost med materiali zanje je mleti kamen.

Veliko različnih možnosti ponuja steklo, ki ga nekateri proizvajalci uporabljajo za kuhinje. To pomeni, da so ličnice elementov iz kaljenega stekla, vloženega v aluminijast profil. Steklo obdelujejo na najrazličnejše načine: barvajo ga, oblepijo s potiskano folijo ali poslikave tiskajo neposredno nanj.

Razvoj na področju kuhinjskega pohištva po besedah Irene Kajnč teče vzporedno z razvojem okovja in vgradnih aparatov. Novi mehanizmi in okovja zahtevajo tudi nove oblike in nasprotno. Zlasti pa je v sodobni kuhinji poudarek na individualnosti, izdelavi po meri, željah in potrebah uporabnikov. Kakor pravi Iztok Prosen, se veliko pozornosti namenja shranjevanju živil in gospodinjskih pripomočkov. Pri razporeditvi so še vedno v ospredju kuhinjski otoki, kuhinja pa po njegovih besedah ni več vedno postavljena med stene, temveč je velikokrat obravnavana kot kos pohištva.