Hiša, ki je zrasla okrog deset metrov visokega fikusa

V mednarodnem biroju za oblikovanje in inovacije CRA-Carlo Ratti Associati so se v sodelovanju z arhitektom Italom Roto lotil prenove in zasnove podeželske hiše, s katero predstavljajo raziskovanje novih načinov združevanja arhitekture, naravnih elementov in naprednih tehnoloških rešitev.

Koncept hiše, ki se nahaja na podeželju severne Italije na obrobju mesta Parma, izhaja iz biofilije, to je znanstvene teze o biološko podedovani potrebi človeka po stiku z naravo. Prvi je ta izraz uporabil socialni psiholog Erich Fromm, populariziral pa jo je znani ameriški biolog in profesor s Harvarda E. O. Wilson, ki trdi, da imamo ljudje prirojeno željo po življenju blizu narave. Tako se v podeželski hiši, ki so jo arhitekti oblikovali za Francesca Muttija, izvršnega direktorja podjetja Mutti, znanega po izdelkih iz paradižnikov, vse vrti okrog 60-letnega fikusa po imenu Alma, ki je sredi bivalnega prostora. Ta spada v vrsto, imenovano ficus australis, ki ima rad stabilno temperaturo skozi vse leto in je primeren za vzgojo v zaprtih prostorih. Bivalni prostor tako v različnih nivojih obdaja listnate veje drevesa, ki segajo vse do vrha hiše.

Narava in okolica sta bili navdih za zasnovo hiše. Foto: Delfino Sisto Legnani in Alessandro Saletta

Sobivanje drevesa in ljudi

Da bi ustvarili idealno okolje za uspevanje drevesa, so popolnoma preoblikovali staro kmečko hišo. S posegi so kolikor se je dalo povečali dotok naravne svetlobe v prostore, na južno stran hiše pa so vgradili deset metrov visoko stekleno steno. Zasnova izkorišča tehnologijo in mikroklimo okolice za uravnavanje temperature in vlažnosti, tako da lahko drevo in stanovalci doma udobno sobivajo. Vsa okna je mogoče samodejno odpreti in zapreti, da se prilagodi količina sončne svetlobe in svežega zraka.

Sedem terasastih prostorov

Hiša je sestavljena iz sedmih terasastih prostorov, med katerimi so trije nad vhodom in trije pod njim. Ob vhodu se stanovalci in obiskovalci spustijo en meter do glavnega bivalnega prostora in kuhinje, kar jih postavi v višino oči z idiličnim travnikom, ki se ga vidi skozi okna. Drugi nivoji hiše so bili zasnovani tako, da tvorijo naravno potovanje, skozi katerega je drevo podporni steber. Narava je vključena tudi v druge oblike interierja po celi hiši.

»Italijanski arhitekt iz 20. stoletja Carlo Scarpa je nekoč rekel: Med drevesom in hišo izberite drevo. Z njegovo mislijo se strinjam, a mislim, da lahko gremo še korak dlje in oboje združimo,« pravi Carlo Ratti, ustanovitelj biroja CRA in profesor na Massachusetts Institute of Technology. »Veliko naših projektov se osredotoča na presečišče med naravnim in umetnim svetom. S to hišo smo si poskušali zamisliti novo domačo krajino, zgrajeno okoli narave in njenega ritma.«

Iz kašče je nastal delovni prostor

Hiša je bila zgrajena na zemljišču, ki se razteza na več kot 2,5 haktarja površine. Poleg glavne stanovanjske enote so preuredili tudi kaščo, ki je na zadnji strani hiše, in sicer v delovni prostor. Okoli obeh stavb je vrt, ki ga je oblikoval priznani krajinski arhitekt Paolo Pejrone, ki v ospredje postavlja lokalno biotsko raznovrstnost.

Narava navdih za arhitekturo in interier

»V ravninski pokrajini, v kateri ni gora, hribov in jezer, ampak so le ravnice, se narava izraža s čudovito svetlobo, ki se čez dan spreminja. Vzdušju doda očarljivo, skoraj filmsko kakovost,« pravi arhitekt Italo Rota, ki je s svojim birojem tudi sodeloval pri zasnovi projekta. »Narava in okolica sta navdihnili našo zasnovo in to predstavlja enega od različnih izrazov, ki jih uporabljamo za ponazoritev harmonije med naravnimi in umetnimi elementi.«

»Svetloba vstopa v notranji prostor skozi preluknjano opečno steno, jeklene stopnice iz kortena in veje dreves. S tem se pomeša tudi z arhitekturnimi detajli hiše in pušča subtilne odtenke povsod okoli sebe,« pa je o projektu povedal Andrea Cassi, partner v biroju CRA.

Biro CRA in arhitekta Italo Rota družijo številna sodelovanja, pri katerih si prizadevata pospešiti zbliževanje naravnega in umetnega z uporabo digitalne tehnologije in inovativnih, organskih materialov. Tako so skupaj zasnovali italijanski paviljon za Expo 2020 v Dubaju. Pavilijon s 3.500 kvadratnimi metri, ki  raziskuje krožno gospodarstvo, obdaja zavesa v obliki vrvi, ki je izdelana iz dveh milijonov recikliranih plastičnih steklenic in instalacije iz alg za čiščenje zraka. V Singapurju pa so skupaj zasnovali 280 metrov visoko stolpnico CapitaSpring, ki ima v središču tropski gozd. Ta je v zaključni izvedbeni fazi.

PREBERITE ŠE: 6 hiš, ki jih ne smete spregledati