Hišne Inovacije: Veliko idej ostane v predalu

Pot od ideje do prave inovacije je zelo dolga. »Ideja oziroma invencija je po definiciji nova zamisel, ki se lahko nanaša na nov proizvod, storitev, proces ali sistem. Ta nova zamisel je obetavna in rešuje določen problem, vendar ni nujno, da se bo v prihodnosti izkazala kot uporabna,« pojasnjuje Lidija Vinkovič z Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (Japti). Invencija je rezultat raziskovalnega dela, če je tehnično izvedljiva in funkcionalna, sta mogoča zaščita in trženje pravice intelektualne lastnine.

Korak naprej je po njenih besedah potencial­na inovacija, ki je do uporabnosti dognana invencija, vendar še ni dala nove koristi, ki bi bila potrjena na trgu. Je rezultat razvoja, ki se pojavi v obliki izdelave prototipa ali uspešno izvedene poskusne proizvodnje. Ko pa se koristnost in uporabnost novosti potrdita na trgu, govorimo o inovaciji. Ta po besedah sogovornice prinaša novo, večjo uporabnost v obliki dviga kakovosti, nižanja stroškov, večjega ugleda podjetja, omejevanja konkurence in podobno.

Slovenci smo zelo inventivni in tudi inovativni. Na vprašanje, koliko izumov na leto predstavimo, pravzaprav ni mogoče odgovoriti, saj tega nihče ne spremlja, podjetja in posamezniki pa niso dolžni uradno poročati o svojih idejah. »Uradni podatki v okviru uradov za intelektualno lastnino spremljajo število prijavljenih patentov, modelov, vendar zgolj podatek o številu prijavljenih patentov ne pove veliko. Pot od ideje do inovacije je namreč dolga, prava inovacijska sposobnost države pa se bo pokazala šele, ko bomo znali invencije, ki jih v Sloveniji ni malo, tudi prodati na trgu. Potrebne so torej podporne storitve, ki bodo inovativne posameznike usposobile oziroma spodbudile k oblikovanju celovitih poslovnih in tržnih strategij,« pravi Vinkovičeva.

Inovacijo je treba spraviti v življenje

Prijava patenta na slovenskem uradu pomeni zaščito samo na območju Slovenije, zato je za podjetja, ki načrtujejo prodajo v tujih državah, zanimivejša prijava na Evropski patentni urad ali celo prijava v Združenih državah Amerike, na primer. Po podatkih v zaključnem poročilu Evropskega patentnega urada za leto 2011 Slovenija med 38 evropskimi državami zaseda solidno 20. mesto s 176 prijavljenimi in odobrenimi patenti, pred­lani jih je bilo nekoliko več, 190. »Če število patentov preračunamo na število prebivalcev, se Slovenija zelo dobro odreže: v tem primeru zasede 19. mesto z enim patentom na 110.000 prebivalcev. V tej razvrstitvi sicer vodi Liechtenstein pred Švico, Monakom, Luksemburgom in Švedsko,« pojasni sogovornica.

Inovacija sama po sebi še zdaleč ni dovolj, treba jo je spraviti v življenje, torej najti kupca zanjo. Po grobi oceni (natančne analize niso delali) je bodisi na domači bodisi na tuji trg prišla velika večina izbranih/najboljših inovacij z dosedanjih sedmih Slovenskih forumov inovacij, torej okrog 80 odstotkov. Podatka o tem, koliko jih je uspelo tako, da so dosegle nadpovprečne dobičke, na Japtiju nimajo (izjeme so Pipistrel in še nekateri drugi, ki jih javnost pozna), po grobih ocenah pa je takšnih od 50 do 60 odstotkov inovacij, ki so jih predstavili doslej. Znano je, da več kot 80 odstotkov inovacij v enem letu doživi nadgradnjo, torej jih avtorji še izboljšajo.

Inovatorji posamezniki uspešni tudi v tujini

Med inovativnimi slovenskimi podjetji je po besedah sogovornice na prvem mestu Krka, sledijo druga velika ali srednje velika podjetja, ki imajo svoje razvojno-raziskovalne oddelke. Seveda se podjetja ne morejo primerjati z inovatorji posamezniki, ti dve kategoriji sta povsem neprimerljivi, poudarja Vinkovičeva: »Slovenski inovatorji so uspešni in se udeležujejo tudi svetovnih sejemskih razstav, na katerih kar po vrsti dosegajo zelo visoke uvrstitve.« Poleg tega v Sloveniji predstavijo 40 odstotkov patentov, vendar zaradi številnih ovir, zlasti finančne narave, ki jih posameznik težko premaguje na svoji poti, velika večina njihovih idej nikoli ne zaživi na trgu ali pa se to zgodi šele takrat, ko posameznik ne more več vzdrževati patent­nih pravic.

Predvsem inovatorji posamezniki, ki nimajo svojih podjetij, morajo razumeti, da sama ideja še ne pomeni zaslužka. Razviti jo je treba do prototipa in se povezati s strokovnjaki za zaščito intelektualne lastnine. »Prav tako morajo biti pripravljeni svojo zamisel deliti s pravimi ljudmi. V Sloveniji je namreč vrsta podjetnikov, ki sicer ne ustvarjajo inovacij, vendar so jih od inovatorjev pripravljeni odkupiti ali se z njimi dogovoriti za sodelovanje, sami pa poskrbijo za proizvodnjo in uredijo prodajne kanale,« pojasnjuje Lidija Vinkovič.

V Sloveniji ne primanjkuje inovatorjev, primanjkuje pa denarja. Od prototipa do zaslužka je dolga pot, poleg tega si marsikateri inovator s svojo inovacijo pri nas komaj pokrije stroške, medtem ko bi v tujini lahko zaslužil veliko več. Eden takšnih, ki mu je uspelo v tujini, je prav gotovo Peter Florjančič, ki se lahko pohvali s 400 patentiranimi izumi, med katerimi je 42 takšnih, s katerimi je zaslužil.

Kako uspešni so drugi slovenski inovatorji, s katerimi inovacijami dosegajo uspehe na mednarodnih razstavah izumov v tujini in katere so bile dobro sprejete pri nas, bomo preverili prihodnji teden, ko bomo obiskali Inovatorski center ASI v Kamniku.

---

Sistem za čiščenje Aqua viva, ki nadomešča sedem različnih gospodinjskih aparatov (čistilnik zraka, vlažilnik zraka, inhalator, aparat za aromaterapijo, cevni sesalnik, globinski sesalnik in sistem za pranje) je podjetje Elektrotehna interset predstavilo že na lanskem forumu inovacij, letos maja pa je prejel srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo. Po besedah Mateja Kamnarja, avtorja inovacije, ga uvrščajo razvite tehnološke novosti med tehnično napredne izdelke. Celotno vodenje aparata ureja elektronika, ki se regulira na dotik brez stikal. Za kakovostno filtracijo so uporabili vodo in dodatne filtre HEPA, ki zrak prečistijo, z dodatno UV-svetlobo pa uniči tudi viruse in bakterije. Izdelek je v primerjavi s podobnimi izredno lahek, saj tehta samo 3,5 kilograma, poleg tega upošteva sodobne smernice oblikovanja in ima prepoznavno obliko.

V podjetju Domel iz Železnikov že 20 let izdelujejo tako imenovane DC-motorje s trajnimi magneti, ki jih proizvajalci malih gospodinjskih aparatov vgrajujejo v palične mešalnike. Motorje nenehno posodabljajo, povečujejo moč na enoto in iščejo rešitve, kako motor poceniti in zagotavljati proizvodnjo, ki je konkurenčna cenenim kitajskim motorjem. Na lanskem forumu inovacij so tako predstavili nov, močnejši DC-motor s trajnimi magneti, katerega pomembna prednost je bila še ena novost – v plastični ležajni jarem integrirane dušilke s posebnim (in cenovno najugodnejšim) načinom spajkanja v primerjavi s konkurenco, ki dušilke spajka v štirih točkah na kontaktne ploščice. Avtorji inovacije, ki je že serijsko vgrajena v Philipsove palične mešalnike, so Bojan Bertoncelj, Filip Starič in Simon Gaber.

Ste vedeli, da lahko v eni minuti skozi pipo steče tudi do 20 litrov vode? Jože Cvetko iz podjetja Joser je razvil merilnik pretoka vode, ki ga je mogoče namestiti na večino armatur. Uporaben je ne samo za vse, ki želijo spremljati porabo vode v gospodinjstvu (je tudi odlično nadomestilo za dozirno posodo), ampak tudi kot didaktični pripomoček v vrtcih in šolah pri ozaveščanju in vzgoji otrok. V zdravstvu in drugod, kjer je treba posebno pozornost namenjati umivanju rok, je prikazovalnik količine pretoka neposredna kontrola. Prikazovalnik pretoka vode Jos je letos dobil nagrado za okolju prijazen izdelek.