Hladilniki: Inteligenten in lep, a malo hladen

Z vsako novo generacijo hladilno-zamrzovalnih aparatov se izpopolnijo tudi njihove funkcije in zmogljivosti. Najnovejši razveseljujejo s tehnologijo, zaradi katere zamrzovalnika ni treba več odtajati. Pa z upravljanjem na dotik in predvsem s skoraj neizčrpnimi možnostmi glede oblike in mer. Vse večji je tudi poudarek na porabi energije. Nekoč so hladilniki veljali za velike porabnike elektrike, zdaj pa so vse bolj varčni.

Gospodinjski aparati so vse pametnejši, pa tudi lepši. Kar spomnite se črnega Gorenjevega lepotca, ki je posut s sedem tisoč kristali. Da podjetja namenjajo veliko pozornosti zunanji podobi aparatov, ni nič novega. Njihov namen je združiti vrhunsko oblikovanje in napredne tehnologije – v kombinacijo, ki naj bi zadovoljila želje tudi najzahtevnejših kupcev. Tako se za lepo zunanjo podobo običajno skriva tudi množica uporabnih funkcij. Poglejmo.

Samodejno odtaljevanje

Zamudno odtaljevanje zamrzovalnika ni ravno priljubljeno opravilo, zato je funkcija frostfree ali no frost, ki pomeni samodejno odtaljevanje, več kot zaželena. Sistem no frost že dolgo poznajo v Veliki Britaniji, sredozemskih državah, ZDA, Kanadi, na Bližnjem in Daljnem vzhodu, v Avstraliji in Južni Ameriki, vse bolj priljubljen pa je tudi na evropskih trgih. Po besedah Alenke Cej, ki je produktni vodja pri Electroluxu Ljubljana, je postal cenovno dostopnejši, saj lahko takšen model kupimo že za slabih 110.000 tolarjev. Kako pa deluje?

Zaradi vlage v zraku, ki kroži v zamrzovalniku, se pri aparatih brez te funkcije na notranjih stenah in na zamrznjeni hrani nabira led in srež, zato jih je treba redno odtajati. Zaradi tri- do petmilimetrske plasti ledu namreč težje izvlečemo predale in jemljemo živila iz njih, zmanjša se tudi preglednost vsebine. Led se hitreje tvori pri pogostem odpiranju vrat, ko topel zrak uhaja v zamrzovalnik. To potem zahteva pogosto odtaljevanje.

»No frost zagotavlja, da se tudi ob pogostem odpiranju vrat na živilih, shranjenih v zamrzovalniku, ne nabirata led in srež. Inteligentna elektronika poskrbi za samodejno sproženje odtaljevanja,« poudarja Vesna Petkovšek, predstavnica za odnose z javnostjo pri Gorenju. Sistem deluje na principu tehnologije, ki ob vplivu višjih temperatur in vdoru vlage poskrbi za izsuševanje zraka in usmerjanje vlage iz aparata. Posebni ventilatorji, uparjalnik za sušenje zraka in odvodi za vlažen zrak sproti preprečujejo nabiranje ledu. Živila so tako vedno shranjena pri pravi temperaturi. V hladilniku pa se tako ne zadržuje neprijeten vonj in na živilih se ne razvijajo bakterije, dodaja Irena Vrtačnik Dujič, vodja marketinga pri Whirlpoolu.

To funkcijo imajo hladilno-zamrzovalni aparati tudi v hladilnem delu. Tudi tu ventilator omogoča enakomerno temperaturo po celotnem hladilniku. Odstopanje je le za kako za stopinjo Celzija, medtem ko je pri klasičnih hladilnikih v zgornjem in spodnjem delu hladilnika tudi pet stopinj Celzija razlike. Zaradi te funkcije v hladilniku ni vlage, ki pospešuje razvoj bakterij, zato se živila ohranijo veliko bolj zdrava. Je pa zrak tako suh, da sadja ali zelenjave ne smemo shraniti brez vrečke.

Protibakterijska zaščita

Sodobni hladilniki so opremljeni tudi s protibakterijsko zaščito, ki zagotavlja trajno zaščito živil pred bakterijami in virusi. To so ioni srebra, ki so prevlečeni s steklokeramično površino. Srebro kot sredstvo, ki zelo zavira razvoj bakterij so poznali že stari Kitajci. V hladilniku s protibakterijsko zaščito se podaljša čas shranjevanja živil.

Ničstopinjski predali

Različna temperaturna območja v hladilnem in zamrzovalnem delu omogočajo različne razmere za shranjevanje živil in zagotavljajo oziroma podaljšujejo njihovo svežino ter zmanjšujejo izgubo hranilnih snovi.

Najsodobnejši hladilniki imajo tudi tako imenovano ničstopinjsko cono, običajno je to en ali dva predala, v katerih je temperatura okrog dve stopinji Celzija. V tem delu se podaljša čas shranjevanja živil, ne da bi jih zamrznili. Meso lahko hranimo v takšnem predalu do 10 dni, motovilec pa je menda še po treh tednih kakor pravkar pobran z vrta. V tej ničstopinjski coni živila ohranijo vitamine in hranilne snovi, ki se z zamrzovanjem delno uničijo.

Sodobni hladilniki prek tipal, ki zaznavajo spremembe temperature, to prilagajajo petkrat hitreje kot običajni, je razložila Vrtačnik Dujičeva. To ustvari zelo dobre razmere za dolgo ohranjanje svežine živil, ne glede na to, kako pogosto odpiramo vrata hladilnika, ob tem pa je poraba električne energije zelo majhna.

Upravljanje na dotik

LCD-zaslon na dotik omogoča upravljanje na preprost in prijazen način – z dotikom s prstom sledimo navodilom in tako nastavimo delovanje hladilnika. Poleg upravljanja nastavitev ima zaslon tudi interaktivne funkcije, kot so glasovna sporočila, nabor receptov in kaloričnih vrednosti, nasveti za shranjevanje živil, pomoč pri upravljanju, radio in varnostna funkcija zaklepanja zaslona.

Razvoj bele tehnike sledi razvoju novih tehnologij, novih materialov in komponent, hkrati pa se prilagaja spremembam življenjskega sloga ljudi. Prihodnost je v povezljivih aparatih (inteligentni ali pametni dom), ki bodo sami prepoznavali vsebino hladilnika ali zamrzovalnika in nadzorovali rok trajanja živil, naročali živila, ki jih bo zmanjkalo, omogočali nadzor delovanja in pregled vsebine aparata na daljavo.

Zamrzovalne skrinje

Če so bile še pred desetletji zamrzovalne skrinje nepogrešljive, se zdaj povpraševanje po njih zmanjšuje. Pravzaprav je odvisno od geografske lege, kar je povezano s podnebjem, načinom življenja in navadami ljudi. Potreba po zamrzovalni skrinji je večja na podeželju, medtem ko so v mestih zaradi načina življenja bolj priljubljene zamrzovalne omare oziroma kombinirani hladilno-zamrzovalni aparati, ki imajo zgoraj hladilnik, spodaj pa zamrzovalne predale. Na evropskih trgih so po besedah Petkovškove najbolj iskani kombinirani aparati širine 60 centimetrov.

Ameriški hladilniki

Po besedah Cejeve iz Electroluxa opravljene raziskave kažejo povečano zanimanje evropskih kupcev za tako imenovane ameriške hladilnike. To so dokaj veliki aparati z dvojnimi vrati, na levi je ponavadi zamrzovalni del, na desni pa hladilni. Vgrajen imajo ledomat (boljše različice celo drobilec za led; če si ravno zaželite doma pripravljenega koktejla) in točilnik vode (priklopljeni so na vodovodno napeljavo), iz katerega si naliješ ohlajeno vodo.

Poleti več popravil hladilnikov

Dejstvo pa je, da ima veliko ljudi v domači kuhinji dokaj klasične hladilnike in jih zamenjajo, ko je servis dražji od novega aparata. Po besedah serviserja Aleša Lapuha je poleti več okvar, in sicer iz preprostega razloga: zaradi vročine so aparati bolj obremenjeni, porabijo več časa in energije, da ohladijo notranjost na želeno temperaturo. Po izkušnjah sogovornik ugotavlja, da so okvare odvisne od starosti hladilnikov. Pri starejših modelih je treba pogosteje popravljati oziroma menjati kompresorje in termostate, pri novejših pa elektroniko in ohišje. V primerjavi z drugimi aparati so hladilniki po besedah serviserja na tretjem mestu »lestvice popravil«, in sicer za pralnimi in pomivalnimi stroji.

Delo in dom, 12. julij 2006