Kakšne so barve mesta

Projekt Barve mesta je urban oblikovalski laboratorij. Njegova večplastna zasnova nagovarja, krepi in neguje različne vidike posameznika in širše skupnosti. Hkrati odpira pomembna vprašanja o ekologiji, vrednotah ter pomenu oblikovalskega, umetniškega in obrtniškega ustvarjanja v današnjem času.

Kot pravijo oblikovalke, so do zdaj z meščani spoznavali uporabno vrednost dreves, ki rastejo v središču Ljubljane. Spoznavali in iskali so zlasti tisto listje, lubje, korenine in druge dele dreves, ki so jih lahko uporabili za barvila za tekstil. Najprej so poiskali lokacije na obrobju mesta, kjer se listje lahko nabira, nato so se naučili pravilno nabirat liste. Nabrali pa so brezove liste in liste kavkaškega krilatega oreškarja, iz katerih so nato skupaj pripravili barvila za tekstil. Iz brezovih listov so s kuhanjem dobili rumeno barvilo, iz kavkaškega krilatega oreškarju pa rjavo.

V drugem delu projekta so se preselili v notranje dvorišče in galerijski prostor Fužinskega gradu, ki se je spremenil v laboratorij. Tu so se seznanili s procesom ustvarjanja, udejanjanja stvari, to je s tistim delom, ki je ponavadi za javnost neviden. Sledilo je učenje, kako pripraviti volnene preje za barvanje, se srečali s samim barvanjem, izpiranjem in sušenjem pobarvane preje, nato s poobdelavo v zeleni galici, ki spremeni osnovno barvo pobarvani volni: rumeno v zeleno, toplo rjavo pa v sivkasto rjavo. Za tem so po besedah oblikovalk obarvano volno navijali na klopčiče in začeli z izdelavo izdelkov, in sicer s tehniko prepletanja volnenih niti okoli kovinske konstrukcije.

Starejšim in otrok je po besedah oblikovalk projekt všeč, nekateri so vsak dan z njimi, nekateri pridejo le enkrat. "Lepo je, ko je ljudi veliko, vendar je izredno prijetno delati v intimnejši atmosferi, saj se takrat ljudje laže povežejo in pripovedovanje zgodb se začne," so oblikovalke strnile svoje prve vtise o projektu. Z njim želijo omogočiti ljudem vpogled v oblikovalsko ustvarjanje, saj so procese oblikovanja, ki so sicer za javnost nevidni, razgrnile in delile z vsemi, ki jih je zanimalo. "Umetniški prostor ne vidimo kot prostor za razstavljanje, temveč prostor raziskovanja, ustvarjanja, druženja, izmenjave, srečevanja, povezovanja. Ponujamo nove načine druženja in obenem koristnega udejstvovanja ljudi v mestu," še pravijo oblikovalke. Na ta način tudi raziskujejo možnosti samooskrbe, ki je po njihovem mnenju šibka točka ljudi, živečih v mestu.

Projekt poudarja pomen in spodbuja zanimanje za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje, saj, kot pravijo sogovornice, sta v našem kulturnem prostoru in času pogosto prezrta in zapostavljena. "S projektom želimo opozoriti tudi na pomen ročnega dela. Želimo, da se ljudje zavedo moči svojih rok in jih pričnejo ponovno uporabljati. V času, ko so naša življenja vse bolj digitalizirana, so taktilne vsebine dobrodošle, celo potrebne. Na ta način skrbimo tudi za to, da tradicionalne ročne tehnike ne bodo pozabljene," še dodajajo.

Projekt vsebuje tudi ekološke in trajnostno naravnane vsebine, so bili udeleženci aktivno vključeni v proces spoznavanja ozelenelih površin mesta. Na praktičnih primerih so se srečali z umetniško in ekološko uporabnostjo teh dobrin. Pridobljena znanja in izkušnje pa lahko, kot dodajajo oblikovalke, okrepijo občutek, da lahko tudi kot posamezniki pripomorejo k boljšemu in pristnejšemu razvoju mesta.

Izdelki, nastali v projektu, bodo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine na ogled do 3. septembra 2013, ko bo tudi zaključni dogodek.