Kolumna Mateje Tamše: Načrtovanje in oprema otroške sobe

Najprej sem se spraševala, kako kakovostno jo želimo opremiti, saj je to neposredno povezano seveda tudi s sredstvi, ki so za to potrebna. V mislih sem se gibala med vsem – od obiska kakšne trgovine, v kateri bi kupili eno posteljo, omaro in mizo in jih sestavili sami, do tega, da gremo investirat v sobo za 15 let in jo res naredimo po meri in željah hčerke. Začela sem tako, da sem šla informativno povprašat v dva salona, koliko bi nas taka sobica stala. 

Po dveh letih gradnje me cene ne bi smele več presenetiti, ampak iskreno – vseeno so me ponudbe postavile na realna tla ... Če želiš sobo po svojih željah in merah, upoštevajoč dejstvo, da soba ni ravno majhna, kar pomeni, da gre vanjo kar nekaj omar, predalov in drugega, tudi cena zanjo ne bo nizka. Vseeno smo se na koncu odločili za to možnost, saj smo gledali dolgoročno – hčerka je stara 10 let, kar pomeni, da smo zasnovali že mladinsko sobo, ki jo bo z lahkoto uporabljala ves čas, dokler bo še živela doma. Zato je bilo tudi investicijo lažje upravičiti. 

 

Kaj vse smo upoštevali pri načrtovanju? 

Po dveh letih gradnje me cene ne bi smele več presenetiti, ampak iskreno – vseeno so me ponudbe postavile na realna tla ...

Ker je soba precej velika (dobrih 14 m2), nam pri opremljanju ni bilo treba sklepati kakšnih večjih kompromisov. Želela sem, da ima soba več kotičkov – spalni, delovni kotiček, kotiček za branje ter shranjevanje. Večinoma smo upoštevali vse želje hčerke – po tem, da ima malo večjo posteljo – odločili smo se za širino 140 cm. Pod posteljo smo vključili še nekaj predalov, da smo pridobili še nekaj prostora za shranjevanje pod njo. Ker zelo rada bere, si je želela, da vključimo tudi veliko knjižnih polic in kotiček za branje. Jaz sem želela, da ima čim več skritega shranjevalnega prostora, saj smo temu v načrtih namenili kar celo dolžino stene (za vrati), hkrati pa pride zaradi tega, ker kleti nimamo, še kako prav. Ker je zelo ustvarjalna, sem želela tudi, da ima na mizi dovolj prostora za svoje ustvarjanje, poleg pa tudi kakšen dodaten predal, da lahko svoj ustvarjalni material tudi pospravi. Sama je želela še nekaj odprtih polic nad mizo, zato da lahko svoje umetniške kreacije tudi razstavi. 

PREBERITE ŠE: KOLUMNA MATEJE TAMŠE - 6 STVARI, KI BI JIH PRI NAČRTOVANJU HIŠE SPET PONOVILA

Kaj nam je pri načrtovanju šlo križem? 

Od ideje do izvedbe in montaže je preteklo slabe tri mesece.

Ker je bila v osnovi postelja predvidena drugače, smo jo skrajšali z 200 na 190 cm, da so stikala pri vratih ostala lepo odkrita in jih ni bilo treba prestavljati. Posledično tudi nismo imeli načrtovanih vtičnic ob vzglavju, kar smo delno rešili s tem, da smo skozi leseni del napeljali še en podaljšek za nočno lučko, polnilec za telefon nekje v prihodnosti in podobno. Poleg tega smo zaradi polic pod mizo morali malenkost prestavili ene od vtičnic, kar na srečo ni bil problem, saj je šlo za minimalen premik. Glede ostalega pa smo se načrtov kar držali, kar pomeni, da potem tudi nismo imeli kakšnih drugih težav. Pri vsem tem smo morali upoštevali tudi sistem centralnega prezračevanja (v zgornjem nadstropju po sobah so cevi namreč napeljane po tleh – da izvoda ne pokriješ s kakšno omaro in mu odvzameš njegove funkcije). Upoštevali smo tudi, od kod pada svetloba za optimalni izkoristek delovne površine in podobno. Pri načrtovanju so nam z idejami zelo pomagali tudi v salonu, kjer smo sobo naročili.

 

 

Vse skupaj od ideje, da se bomo sobice lotili, do izvedbe in montaže je preteklo slabe tri mesece, med drugim tudi zaradi tega, ker smo na koncu izbrali izvajalce, ki so nam ponudili relativno kratek rok izdelave pohištva – celo manj kot tri tedne. 

Ob montaži sem bila res šokirana, koliko omar smo dejansko naročili, saj so monterji sestavne dele sobe nosili v hišo kar nekaj časa in porabili skoraj cel dan za sestavljanje. 

Končni rezultat? Zelo zadovoljna hčerka, ki je že napisala pravila za vstop v njeno sobo. 

O AVTORICI
Mateja Tamše je diplomirana pravnica, sicer pa profesionalna fotografinja in mama. V virtualnem svetu jo srečate pod vzdevkom Mami na kvadrat in pol, saj občasno piše tudi svoj blog.

V prihodnjih mesecih bo v kolumnah z nami delila izkušnje z gradnjo montažne hiše in selitvijo v nov kraj, kar bo za petčlansko družino velika prelomnica.