Kuhinje in jedilnice: Miza in kuhalna površina v enem

Če se vrnemo v preteklost, k prvim zametkom tega prostora, ko so bili v kuhinji ognjišče, vrč vode, kamnit lijak, kredenca za hrano in masivna miza na sredini, lahko rečemo, da se je spremenilo skoraj vse. A danes, ko vsako leto pričakujemo revolucio­narne novosti, česa prelomnega ni, so manjše izboljšave, tehnološki napredek in seveda nove barve, novi materiali, inovativne kombinacije in različni slogi. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so se prvič začeli spraševati o delu, ki poteka v kuhinji, zlasti o poti, ki jo uporabnik opravi med pripravo hrane. Takrat so ugotovili, da je pomembno, da je pot med kuhališčem, pomivalnim koritom, hladilnikom in shranjevalnimi omarami čim krajša in čim bolj nezapletena. In to (načelo kuhinjskega delovnega trikotnika) v kuhinji velja še danes. Oblikovalci se po navdih radi vračajo v preteklost. Prav v to smer je zakorakal italijanski oblikovalec Daniele Lago, vrnil se je v čas, ko je bilo ognjišče srce doma. In tako je kuhalno ploščo umestil na okroglo mizo, za katero lahko družinski člani ali gostje sedijo, medtem ko se hrana kuha.

Črna eleganca v kuhinji

Nove kuhinje, ki jih proizvajalci predstav­ljajo na različnih mednarodnih sejmih, so elegant­ne, velike in prostorne, pravzaprav si jih je težko predstavljati v majhnih domovih. Tudi zaradi temnejših odtenkov, ki prevladujejo v njih. Bela barva se je umaknila temno sivi, črni, različnim odtenkom rjave. Tu in tam kakšna kombinacija še dopušča belo barvo, na primer z lesom ali naravnim kamnom. Temnejše pa se lepo ujamejo s priljubljenim industrijskim slogom, ki se že nekaj let uveljavlja pri kuhinjah.

Prav tako je opazen vpliv retro in vintage sloga. Pri nekaterih ponudnikih sta izražena močneje, pri drugih le v podrobnostih, ki so dodane sodobnemu slogu. Nekateri proizvajalci so se odločili za srednjo pot med sodobno in rustikalno opremo, najbrž za tiste, ki si ne želijo hladnih gladkih površin, pa tudi načičkanih rustikalnih ne. Rezultat je topla in dokaj izčiščena mešanica slogov.

Odprte omare in zelišča

Na sejmu kuhinj EuroCucine, ki je potekal spomladi v Milanu in ki napoveduje smernice za opremo tega prostora, so najbolj izstopale odprte kuhinjske omare, največkrat zapolnjene z zelišči, rastočimi v lončkih. Pravzaprav skoraj ni bilo razstavljavca, ki ne bi imel vsaj manjšega kotička na delovnem pultu, namenjenega zeliščem. Nekateri so v kuhinjo postavili cela drevesa v loncih, drugi posebne odprte police, ki so bile opremljene tudi s posebno osvetlitvijo za boljšo rast zelen­ja. Lonci z zelišči so viseli povsod: s stropa, pritrjeni na steno kuhinje ... To sicer ni nekaj novega, zelišča so v zadnjih letih postala dekorativna stalnica kuhinjske opreme (vsaj na razstavnih prostorih), le da so tokrat vse skupaj še bolj poudarili.

Med pomembnejša vprašanja zasnove kuhinje sodijo shranjevalne površine. Za te je še vedno poskrbljeno v visokih omarah, ki se zapirajo z gladkimi vrati, zdaj tudi z dodatkom stekla, skozi katero se vidi vsebina. Poleg že uveljavljenih zaprtih shranjevalnih površin, ki se zlijejo s steno, so tu tudi odprte, na katerih so pri roki posoda, živila in kuhinjski pripomočki. Zlasti slednjih je vse več, kar se ujema s prej omenjenim industrijskim slogom. A dejstvo je, da je takšna kuhinja lepo videti v ogromnem prostoru, z ravno prav zapolnjenimi policami. Se pa seveda vprašamo, kako bi bilo to videti v domačem okolju, ko bi nanje zložili vse, kar potrebujemo za kuhanje.

Kuhinja je pomemben prostor, tudi sodeč po razstavljenem v Milanu ostaja središče družinskega dogajanja, ki ni omejeno le na pripravo hrane in prehranjevanje, ampak gre za druženje ob hrani in nasploh skupno preživljanje časa, ko smo doma. Prostor je velik, zato se ne sprašujemo, ali bomo imeli dovolj shranjevalnih površin, kam umestiti spodnje in zgornje omarice, ali bomo lahko dodali vsaj manjši delovni otok, ki si ga tako želimo. Delovni otok je velik in preprosto obvezen. Pogosto je narejen iz kam­na, teraca, nerjavnega jekla, pa tudi iz masivnega lesa. Na splošno je v kuhinjah kar precej lesenih površin, tudi te so v temnih odtenkih.

Prav tako se nadaljuje trend odprtega prostora, povezanega z jedilnico in dnevno sobo. Če je le mogoče, so vse tri funkcije združene v enem, drugače pa se ti trije prostori navezujejo drug na drugega, tako funkcionalno kot po videzu. Oprema v njih se lahko razlikuje in vsak prostor sledi svojim zakonitostim, lahko pa so pohištveni elementi skladni po barvi, materialih in obdelavi.