Mansarda brez predelnih sten

Podstrešno stanovanje je eno izmed treh novih stanovanj, ki so nastala s preureditvijo neizkoriščene podstrehe starejše večstanovanjske stavbe na Tivolski ulici v Ljubljani. Pred izvedbo je bilo podstrešje namenjeno shrambam stanovalcev, ki pa teh prostorov niso zares uporabljali, zato so se odločili, da jih prodajo in izkupiček namenijo za prenovo strehe in fasade. Prostor so odkupili trije lastniki stanovanj nadstropje niže. Dva sta se odločila za dodatni stanovanji, tretji pa je svoje obstoječe razširil na podstrešje.

Foto: Janez Marolt

»Zgodba o mansardi na Tivolski ni le zgodba o prijetnem podstrešnem stanovanju, ampak tudi zgodba o zglednem sosedskem sodelovanju, izrabi neizkoriščenih prostorov in zato najbolj trajnostni gradnji – izkoristku prostora, ki že obstaja, navzven skoraj nevidnem zgoščevanju mesta,« pravita arhitekta Ana Grk in Blaž Kandus iz biroja Kombinat arhitekti.

Odprt tloris

Tloris stanovanja je zasnovan precej nekonvencionalno, saj nima sob, ne delijo ga predelne stene, a je v njem vseeno več prostorov. Razmejuje jih velika lesena omara, zasnovana okrog dimnika, ki so ga morali ohraniti. Obstoječa konstrukcija ostrešja členi stanovanje na posamezne prostore – jedilnico, dnevno sobo in dve sobi. V omari, ki je jedro stanovanja, so združeni vsi servisni deli in tehnika: kopalnica, WC, prostor za pralni stroj in plinsko peč ter kuhinjski elementi. Ves preostali prostor je odprt. »Takšna razporeditev ni tipična in ni za vsakogar, a pokazalo se je – stanovanje je bilo že v zasnovi predvideno za dolgoročni najem –, da na trgu manjka prav takšnih, odprtih in zračnih stanovanj,« poudarjata sogovornika.

Poznate izvor besede mansarda?
Beseda mansarda izhaja iz priimka francoskega arhitekta Françoisa Mansarta, ki je že v 17. stoletju oblikoval objekte s strmim naklonom strehe, v katerih je bila podstreha izkoriščena. Ta izraz se je zato uveljavil za uporabljeni prostor neposredno pod poševno streho.

Zasnova mansarde izhaja tudi iz prostorskih danosti. Pogosto vidimo, dodajata arhitekta, da podstrešna stanovanja prevzamejo tlorisno zasnovo stanovanj z ravnim stropom, zato imajo sobe manjšo prostornino in vzbujajo čisto drugačen občutek. Pri njih moramo zato vedno razmišljati v treh dimenzijah.
Podstrešno stanovanje zaznamuje tudi lesena konstrukcija ostrešja. »Vidni leseni tramovi so del konstrukcije, ki je nismo želeli skrivati, saj daje prostoru značaj, ohranjen del preteklosti, hkrati pa ima funkcijo delitve prostorov,« pravita Ana Grk in Blaž Kandus.

Zadržana oprema in barve

Izbiro materialov in barv opišeta kot zadržano in naravno. Osrednje jedro je leseno, izdelano iz brezove vezane plošče. Tla so betonska, zaradi česar leseno jedro in obstoječa lesena konstrukcija prideta bolj do veljave. Poudarjeni so le kovinski elementi (nekateri so konstrukcijski, drugi pa del opreme), ki so pobarvani v zeleno barvo. Nekaj drznosti so si privoščili v prostorih znotraj lesenega jedra. Keramične ploščice v kopalnici in stranišču imajo črno-bel vzorec in delujejo kot notranja stran oz. podloga plašča.

Osvetlitev s strešnimi okni

Stanovanje je osvetljeno s strešnimi okni in frčado. »Dnevna svetloba večinoma prihaja skozi strešna okna, tako svetloba seže tudi najgloblje v prostor. Zaradi čim boljše osvetlitve so združena v večja polja štirih oken. Ker pa strešna okna ne omogočajo toliko stika z zunanjostjo, smo v dnevnem prostoru zasnovali frčado, ki sega skoraj do tal in se nadaljuje v tako široko polico, da je pravzaprav že balkon,« še pojasnjujeta arhitekta.
Pri načrtovanju umetne osvetlitve so izhajali iz splošne osvetlitve, ki je na istem mestu kot naravna svetloba. Svetila so namreč vgrajena v špalete oken. Dodatno osvetlitev predstavljajo posamezne stenske luči. Ambientalno osvetlitev pa so omogočili s svetili, vgrajenimi v vrhnji rob lesenega jedra, ki osvetljujejo poševni strop.

Izzivi mansardnega stanovanja

 Podstrešno stanovanje je treba načrtovati prostorsko, ne le v tlorisu. »Razmisliti moramo o zadostni osvetlitvi in stiku z zunan­jostjo, sicer se lahko hitro počutimo ujete pod težo stropa ali strehe. In vse, kar se nam sprva zdi omejitev, moramo obrniti projektu v prid,« menita arhitektka. Za predstavljeno mansardo so projekt zastavili tako, da ni bil prezahteven za izvedbo, in sicer zaradi stroškov in tudi dejstva, da je želel spreten naročnik čim več dela opraviti sam. Nekaj več natančnosti je zahtevala zlasti izvedba lesenega jedra, ki ima tanke stene, hkrati pa so morali vse inštalacije ujeti na točno določenem mestu. Kot še pravita sogovornika, snovanje mansarde postavlja drugačne izzive in izhodišča kot ustvarjanje stanovanja pod ravnimi stropi. »Poševen strop, na primer, je na najnižji točki omejitev, na najvišji pa dodana vrednost,« poudarjata arhitekta.

PREBERITE ŠE: Podelili nagrade za oblikovanje 2020