Mlada podjetnika Adrián López Velarde in Marte Cázarez sta pustila svoji službi, da bi se posvetila razvoju Desserta, znanega tudi pod imenom kaktusovo ali vegansko usnje. Njun cilj je bil ustvariti trajnostno, okolju in živalim prijazno alternativo živalskemu usnju. "Po dveh letih raziskav in razvoja nam je uspelo izdelati primeren material, ki je skladen s potrebami in tehničnimi lastnostmi, kakršne zahtevajo panoge, ki sicer uporabljajo živalsko ali umetno usnje," je pojasnil López Velarde. 

Vegansko usnje

V zadnjih letih je bilo sicer že kar nekaj poskusov uporabe veganskega usnja, in sicer predvsem v modni industriji. Tako je denimo na začetku letošnjega leta modni trgovec H&M premierno predstavil vegansko jakno, narejeno iz ananasovega usnja. Isti material, torej usnje, izdelano iz ananasa, je že leto prej Hugo Boss uporabil za veganske športne copate, medtem ko je nemško podjetje na trg poslalo linijo čevljev iz oljčnega usnja.

Vegansko usnje – natančneje jabolčno in ananasovo pri svojih kreacijah uporablja tudi slovenska modna oblikovalka Matea Benedetti, ki se je s svojo blagovno znamko Benedetti Life uvrstila med 20 najbolj obetavnih ekoloških blagovnih znamk na svetu po izboru Vogue Italia ter med 5 najboljših na svetu na natečaju Green Carpet Fashion Awards.

Material je delno biorazgradljiv in ima lastnosti, ki jih zahteva modna, usnjarska, pohištvena in avtomobilska industrija. Debelino, barvo, teksturo, trdnost in fleksibilnost kaktusovega usnja lahko prilagodijo željam in potrebam vsakega naročnika posebej, zato so možnosti uporabe zelo široke. Zaradi svoje prožnosti, zračnosti in življenjske dobe vsaj 10 let, ima vegansko usnje odlično možnost, da nadomesti uporabo živalskega usnja in sintetičnih materialov, ki niso okolju prijazni.

Opuncije (lat. Opuntia) gojijo v posebnih nasadih, za predelavo pa uporabijo le zrele liste, ki jih porežejo, ne da bi pri tem uničili rastlino, tako da bodo imeli vsakih šest do osem mesecev novo letino v istem nasadu. Kot nam je pojasnil López Velarde za gojenje ne uporabljajo namakalnega sistema, temveč kaktusi rastejo le ob pomoči deževnice in zemeljskih mineralov. Za gojenje ne uporabljajo nobenih herbicidov ali pesticidov.

Obrezane liste nato tri dni sušijo na soncu, dokler ne dosežejo želene ravni vlage. V tem postopku torej ne porabljajo dodatne energije. Nazadnje to organsko surovino predelajo, ji dodajo mešanico dodatkov, ki ne vsebuje težkih kovin in ftalatov, ter barvne pigmente, ki so v skladu z vsemi trajnostnimi in okoljskimi standardi. »Ves preostali organski material, ki se ne uporabi za proizvodnjo veganskega usnja, pa izvažamo in prodajamo prehrambni industriji, zato si lahko predstavljate, kako organski in varen je naš material,« še pojasni López Velarde.

!!galerija!!

Uporablja ga tudi slovenska oblikovalka Neli Štrukelj

Potencial novega veganskega usnja iz kaktusa je prepoznala tudi slovenska oblikovalka Neli Štrukelj, ki ustvarja pod blagovno znamko Nelizabeta. Uporabila ga je pri snovanju svoje nove znamke torb ZMAI by Nelizabeta.

Za material, ki pravzaprav prihaja z drugega konca sveta, je izvedela na Facebooku: »Takoj sem jim pisala in poslali so mi fotografije materiala, ki pa na žalost ni ustrezal mojim zahtevam, saj modularna zasnova mojih torb zahteva material z zelo posebnimi in specifičnimi lastnostmi. Bila sem prijetno presenečena, ko mi je Adrian, eden od ustanoviteljev podjetja, pisal in mi ponudil, da lahko razvijejo material v skladu z mojimi željami in potrebami in to je bil začetek našega sodelovanja.«

Kot nam je pojasnila, je pravi material za svoje torbe iskala že zelo dolgo, saj je trajnostno oblikovanje v središču njenega zanimanja in oblikovanja že od začetkov blagovne znamke. Prav zato jo je kaktusovo usnje takoj navdušilo, saj je najbolj okolju prijazna rešitev, ki jo je našla. »Kaktus za rast ne potrebuje dodatnega namakanja in uporabe pesticidov, poleg tega pa za izdelavo materiala kaktus zgolj obrežejo in tako lahko raste in se obnavlja naprej. Poleg lastnosti materiala pa me je še dodatno prepričal odnos, ki sem ga uspela vzpostaviti s podjetjem, saj so profesionalni, odzivni in v našem sodelovanju oboji vidimo priložnost za razvoj naših trajnostnih pobud oz. blagovnih znamk.«

Na vprašanje, koliko Slovenci damo na to, da je izdelek narejen iz trajnostnega materiala ter ali je to argument, ki prepriča kupca, pa pravi, da zavedanje o tem sicer raste, kljub temu pa so po njenem mnenju zelo redki tisti, ki se za neki izdelek odločijo zgolj na podlagi dejstva, da je bolj okolju prijazen. »Tudi študije so pokazale, da sta primarni dejavnik pri nakupnih odločitvah še vedno videz in funkcionalnost, če je pa izdelek poleg tega še trajnosten, je to dodatna pika na i. Oblikovalec se tako ne more zanašati na to, da bodo ljudje izdelek kupili zgolj zato, ker je bolj "eko", ampak mora kupca/uporabnika prepričati s kvaliteto na vseh področjih.«