Razstavo sestavlja deset turističnih sob, ki so jih zasnovali arhitekti in oblikovalci ter drugi predstavniki kreativnih industrij v sodelovanju s partnerji iz gospodarstva. Koncept razstave temelji na likovni interpretaciji, izpostavlja pomen kreativne obravnave turističnih storitev kot element dodane vrednosti. Namenjena pa je obstoječim in vsem bodočim turističnim delavcem, ki iščejo zamisli in nove pristope pri izboljšanju ali razvoju svojih storitev, pravijo v Zavodu Big.
Kaj pomeni soba (ne)ugodja?
Arhitektka Mojca Kocbek Vimos in grafični oblikovalec Ajdin Bašić sta si zamislila turistično sobo z naslovom Truly madly deeply. Inspiracija zanjo je bilo delo Alfonsa Lavrenčiča, francoskega umetnika, sicer potomca slovenskih staršev, ki je v času španske državljanske vojne, leta 1938, oblikoval celice za mučenje ujetnikov, ki so se borili na strani generala Franca. "Njegove celice so bile zasnovane kot 3D sestavljanke, navdihujoče po motivih surrealističnih umetnikov: Salvadorja Dalija, Wassilija Kandinskega, Luisa Bunuela. Celice so bile oblikovane z namenom, da bi preko vizualno svetlobnih učinkov in prostorskih ovir naredile vsak trenutek bivanja ujetnika čim bolj neznosen," pojasnjujeta avtorja in se ob tem sprašujeta, kaj pomeni soba (ne)ugodja danes, ko smo zasičeni z romantičnimi podobami ugodja in ornamentov, ko si tako oblikovalski kosi kot tudi prostorske celote za vsako ceno trudijo ustvariti popolno sliko, ali smo postali ujetniki diktata ugodja in vsesplošne likovne harmonije. "Naša soba ponuja izkušnjo pobega iz pragmatičnih okvirjev v območje prostorske dezorientacije in destruktivnega oblikovanja," sta zapisala avtorja.
Sladki pobeg
Arhitekta Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger iz biroja Skupaj arhitekti sta si zamislila Sladki pobeg. "Hotelske sobe poskušajo biti prostori uresničenih želja. V domače spalnice gremo na rutinski počitek, v hotelske sobe pa, ker pričakujemo doživetje, ki ne bo del našega vsakdana. Doživetje dela še slajše zavedanje, da je naš obisk kratkega značaja. Podobno kot miselni pobeg ob gledanju filma. V temi kinodvorane ni živo to, kar se odvija na platnu, temveč to, kar se zgodi med gledalcem in projekcijskim platnom. Za podoben učinek lahko uporabimo stene sobe. Naj oblečene v prizore najljubših filmov povzročijo, da bo gost pozabil na prostor in čas onkraj njih. Pravzaprav pa tudi na stenske prizore same. Naj bivanje v sobi vodi domišljija," sta ob svoji zamisli zapisala avtorja.
Žival človeku človek
Arhitektka in modna oblikovalka Almira Sadar in vizualni umetnik Boris Beja sta si zamislila projektu Žival človeku človek. "V projektu razmišljava o hotelskih sobah v današnjem globalnem svetu, kritično opazujeva prostore, ki so napolnjeni s prepoznavnimi objekti ne glede na kraj, kjer se nahajajo. Bolj kot videz sobe naju zanima vzdušje prostora, v katerega vstopi hotelski gost, v sobi prespi ali preživi nekaj časa. V projektu želiva izraziti nasičeno, temačno vzdušje kletne lovske sobe, zatohle alpske čumnate ali lesene smučarske koče, kjer nam daje toplino zavetje živalskih kož, s katerimi izpostavljava tudi odnos človeka do živali," sta ob svojem projektu zapisala avtorja.
Likviricija bonbon
Arhitekti biroja plusminus30 (Barbara Debevec, Lara Melon, Bernard Podboj, Jure Melon )in grafična oblikovalka Teja Kleč pravijo, da "so ljudje, ki jih v bonbonieri razočara kokos in so taki, ki jim ne diši marcipan, prav nihče pa ne mara likviricije". "Tudi čiščenje je stvar okusa. Nekaterim se upira in redkim je urejanje prostora v veselje. V hotelskih obratih je prostor za čistila in pripomočke nuja. In če smo uspeli trg v zadnjem času prepričati, da so Borosane prestižen modni dodatek, potem lahko prepričamo tudi turiste, da je prostor za snažilko popolnoma ustrezen bivanjski prostor za njihov postanek. To je prvorazredna soba z zlato školjko. Kdo je ne bi," ob tem razmišljajo avtorji.
Izgubljeno v prevodu
Arhitektka in slikarka Marija Jenko, oblikovalka Jana Mršnik, modna oblikovalka Tanja Nuša Kočevar, modni oblikovalec Lovro Ivančić (mentorica Nataša Peršuh) ter tekstilna oblikovalka Vesna Štih so si zamislili sobo, v kateri so po stenah posejani na hitro skicirani vhodi v druge svetove. "S pogledom se počasi premikamo po sobi. Vtis, skoraj ves presvetljen, je spokojen, skrčen le na bistveno. Bela in črna barva s pridihom modre in oranžne naseljujeta pokončne, gladke ali hrapave površine, ki so postavljene nasproti ravnim ali vzvalovljenim ležečim ploskvam. Tiskane teksture se povežejo s tkanimi strukturami, prosojne meglice modularnih lusk pa zmehčajo ostre prehode med polnim in praznim," so ob svoji interpretaciji zapisali avtorji.
Soba kot nasprotje turizma
Arhitekta Petra Gaber Jovanović in Sašo Jovanović ter grafični oblikovalec Primož Pislak (Studio Luks) so si zamislili sobo z imenom Playlist. Pri tem jih je vodila misel: Turizem smo narava in njeni ljudje, so naši običaji in znamenitosti. "Turizem je intenziven, raznobarven in naporen. Soba je njegovo nasprotje. Je prostor akumulacije energije, je zatočišče za dosego počitka in kontemplacije – priprave na naslednji pester dan. Sodobna turistična soba je prilagodljiv prostor, ki se prilagaja trenutnemu navdihu in se zliva z razpoloženjem," sta zapisala ob svoji turistični sobi.
Pravljična soba
Arhitekta Kaja Lipnik Vehovar in Arne Vehovar (Kubus arhitektura), oblikovalka Patricija Vrbnjak in ilustrator Damijan Stepančič so si zamislili Pravljično sobo. "S pravljično sobo želimo opozoriti na izjemno plodno področje umetniškega ustvarjanja v Sloveniji, ki običajno obiskovalcu ostane skrito. Gosta želimo povabiti v magično okolje pravljic in podob, ga usmeriti k raziskovanju sveta slovenskih slikanic, ter mu tudi na ta način predstaviti skrivnosti, zanimivosti in zgodovino naše dežele. Za prvo ljubljansko pravljično sobo smo zbrali slikanico Zgodba o sidru Damijana Stepančiča," so ob svoji zamisli zapisali avtorji.
Zavetišče spomina, aquatorium in piknik
Arhitekti iz Ateljeja Ostan Pavlin (Nataša Pavlin, Saša Ostan, Jana Kozamernik) in vizualna umetnica Polona Maher so pripravili Zavetišče spomina: od sveta do doma. Arhitekt Metod Prijatelj in oblikovalki vidnih sporočil Nina Hercog ter Mateja Martini pa so si zamislili Aquatorium, nekakšno potovanje vase.
Arhitekta Damjana Pirca in ilustratorko Polonco Strman je pri zasnovi turistične sobe vodila pesem Bit/ Dej, nosorog, pazi kam stopaš slovenske skupine Zmelkoow, v kateri prepevajo "smisel življenja je ležanje na plaži z možgani na off in čivavo na straži ..."