Načrtovanje interierja: Kako bo pandemija spremenila naše bivalne potrebe

Raziskava, ki so jo naročili pri Kraljevem inštitutu britanskih arhitektov (RIBA) o vplivu pandemije koronavirusa na bivanje in življenje ljudi, je pokazala, da kar 70 odstotkov vprašanih meni, da je ureditev njihovega doma vplivala na njihovo počutje med pandemijo. Z raziskavo so poskušali razumeti duševne in fizične koristi življenja v bolje oblikovanem domu. Naredili so jo na vzorcu 1500 lastnikov domov, starih od 24 do 64 let. Med vprašanimi jih kar 31 odstotkov meni, da bi se bolj sprostili v kakovostneje zasnovanem domu, 23 odstotkov jih verjame, da bi bili srečnejši, 17 odstotkov pa, da bi bolje spali.

Tudi v Veliki Britaniji so številni morali delati od doma. Med njimi jih je kar 15 odstotkov v raziskavi navedlo, da bi radi svoj dom prilagodili tako, da bi bili bolj produktivni. In ker družine preživijo več časa doma, več kot eden od desetih vprašanih verjame, da bi jim spremembe domačega okolja pomagale bolj usklajeno sobivati.

»Za mnoge od nas je naš dom najljubši kraj in pomemben del naše identitete. V zadnjih mesecih so morali naši domovi postati delovni prostor, šola in telovadnica, hkrati pa še vedno prostor za sprostitev po stresnem delovnem dnevu in obremenitvah, ki vplivajo na celotno gospodinjstvo. Raziskava RIBA kaže, da se mnogi zavedajo, da njihov dom v sedanji obliki ne ustreza vsem tem različnim namenom in uporabnikom. Dom, ki je zasnovan tako, da odraža, kdo ste (kaj so vaše vrednote, potrebe in zanimanja), lahko vpliva na to, da se boste v njem dobro počutili. Dom, ki je zasnovan po meri uporabnika, mu lahko vliva tudi na občutek, da ima stvari pod nadzorom, kar je še zlasti pomembno v časih, ko prevladuje takšna negotovost,« je raziskavo komentirala Eleanor Ratcliffe, okoljska psihologinja in predavateljica na univerzi v Surreyju.

In kaj je še pokazala raziskava? Kar osem od desetih vprašanih (79 odstotkov) bi si po izkušnji popolne ustavitve javnega življenja želelo eno ali več sprememb v svojem domu: skoraj četrtina vprašanih (23 odstotkov) bi preuredila obstoječe prostore, skoraj vsak deseti (9 odstotkov) bi odprte prostore znova ločil v manjše in zaprte. Zanimiv je tudi podatek, da bi 14 odstotkov vprašanih želelo bolj odprt dom, 40 odstotkov si želi izboljšave, kot so več naravne svetlobe, boljša energetska učinkovitost in boljša zvočna zaščita med prostori. Kar nekaj vprašanih (8 odstotkov) si želi bivalne prostore, ki se jih da preprosto prilagoditi trenutnim potrebam, na primer ločiti na dva dela, 17 odstotkov si želi primeren delovni prostor za delo od doma, sedem odstotkov pa bi jih želelo imeti možnost za nastanitev razširjene družine, denimo staršev, starih staršev in odraslih otrok, medtem ko 12 odstotkov vprašanih potrebuje več osebnega prostora.

Pandemija – nov izziv za arhitekte in oblikovalce

Z vplivom pandemije na področje interierjev in opremo domov se soočajo tudi slovenski arhitekti.

»Epidemija je prinesla za oblikovalce prostorov nove izzive. Pojavila se je še večja potreba po vsestranskosti in reverzibilnosti prostorov: kar je danes pisarna, naj bo jutri otroška ali povečana dnevna soba, pa potem znova pisarna. Tako kot se situacija hitro spreminja, ji mora prostor (oprema) slediti, z epidemijo je postal ta pritisk še močnejši,« pravi arhitektka Zana Starovič iz biroja GASER Arhitektura in dodaja, da pri projektiranju zdaj iščejo rešitve za več situacij, ne zadovoljujejo samo trenutnih potreb in želja, ampak pripravijo tudi projekcijo mogočega.

Ali to pomeni, da se bomo vrnili v preteklost, v čas manjših, ločenih prostorov? »Iz izkušenj in želja strank ne bi rekla, da se vračamo k načrtovanju več ločenih prostorov kot nekoč, ko je imel vsak prostor določeno funkcijo in je bil tudi fizično ločen, opažam pa potrebo po prostoru, kjer lahko na manjših površinah dosežemo večjo funkcionalnost, možnost spremembe, pregraditve/združitve prostora,« odgovarja arhitektka. Ljudje so v zadnjih mesecih veliko časa preživeli izolirani v svojih domovih, in kar jih prej pri polnem delovniku in odsotnosti od doma od 8. do 20. ure ter vikendih drugje ni motilo, je zdaj stopilo v ospredje, še opaža arhitektka, tako da je epidemija po njenem mnenju prinesla tudi več časa za razmislek o načinu bivanja. Kot so zaznali v njihovem biroju, je upadlo povpraševanje po načrtovanju javnih prostorov, povečalo pa se je povpraševanje po zasnovi zasebnih, od manjših popravkov domov do bolj celovitih prenov. »Izrednega pomena je postal zasebni zunanji prostor (vrt, balkon, terasa), tudi ljudje, ki prej niso imeli te potrebe, jo zdaj občutijo tako močno, da bi najraje zamenjali dom,« še poudarja arhitektka.

Kako poteka načrtovanje interierja

»Načrtovanje interierja se začne s spoznavanjem zahtev, želja naročnika in okvirnega obsega celotne investicije. Sledi temeljit ogled prostora, a ne zgolj notranjosti, temveč tudi, kam se odpirajo pogledi skozi okna, kakšna je orientacija prostorov, kakšne so njihove pomanjkljivosti in prednosti,« pojasnjuje arhitektka Tina Semolič iz biroja Ropot. Nato po njenih besedah sledi oblikovanje celotnega koncepta in ustvarjanje rdeče niti oblikovanja prostora.
»Pomembno je razumeti, kakšne so dnevne navade uporabnikov, treba je predvideti, kaj vse bi jih lahko motilo, če se prostor ne zasnuje ustrezno. Danes je treba s pametno zasnovo tudi skrajšati čas gibanja po prostoru, da opravimo vse bistvene dnevne naloge hitreje, npr. čas urejanja za v službo, priprave hrane, pospravljanja oblačil, čiščenja …« poudarja arhitektka in dodaja, da morajo biti rešitve čim bolj ukrojene po meri naročnika, tako funkcionalno kot oblikovno.
Oblikovni trendi in barve so po njenih besedah tisti, ki lahko funkcionalno in estetsko rešitev podkrepijo, jo poživijo ali pa morebitno slabo rešitev poskušajo prikriti. Ob slednjem se običajno pokaže, da se slabe rešitve hitro odkrijejo. Malo barve in vključitev nekega trenda morda zakrijeta napake na prvi pogled, vendar ob daljši uporabi vedno pridejo na plano.
»Iskrenost do investitorja, spoznati, kaj mu je všeč, in razumeti, kako živi, uporablja prostor, kaj mu trenutno primanjkuje oziroma ga moti. Cilj je zasnovati kar najbolj funkcionalno in hkrati estetsko dovršeno rešitev,« odgovarja arhitektka na vprašanje, kakšnega načela se držijo pri svojem delu. Pogosto opazijo tudi napake, kadar se ljudje opremljanja lotijo sami. Najpogosteje rešitve ne pogledajo celostno, kako bo prostor živel dolgoročno oziroma čez dan ali teden. Združiti želijo, kot pravi, preveč idej hkrati.

Prostor vpliva na odnose

»Domov se seli vse več delovnih mest, ki bodo morala biti zaradi dolgotrajne večurne rabe kakovostno opremljena oz. prilagojena delu. Prav tako se bo vsem prostorom namenjalo več pozornosti. Kaže se, da bi dom moral omogočati toliko ločenih prostorov, kolikor je stanovalcev v njem, tako da se lahko vsak umakne od drugih. Tako je prostor začel bistveno vplivati tudi na to, kako se ljudje med seboj razumejo. Lahko umirja odnose ali spore podpihuje,« razmišlja arhitektka Tina Semolič iz biroja Ropot. Spremembe opažajo že od prvega zaprtja. To se po njenih besedah kaže v tem, da starši želijo otrokom omogočiti ločene sobe, sebi pa v ločenem prostoru vsaj minimalen prostor za delo. Prav tako si želijo opremo, ki je zložljiva in omogoča raznovrstno uporabo.

Ločen delovni prostor za delo od doma

Po besedah arhitektke Mojce Berhtold je že zdaj, še bolj pa bo v prihodnosti poudarek na ureditvi domačih delovnih prostorov in zunanjih prostorov, kot so terase, vrtovi, bazeni. Ljudje želijo kakovostno preživljati čas tudi doma. »Opažam, da v zadnjem času naročniki namenjajo več pozornosti uredit­vi delovnih kotičkov. Včasih smo delovno mizo vključili v dnevni prostor, zdaj zanjo iščemo ločen in zaprt prostor. Prav tako nekateri naročniki želijo več delovnih kotičkov oz. prostorov; če na primer oba starša delata od doma, potrebujeta vsak svojo delovno oazo,« povzame svoje izkušnje z vplivom pandemije na zasnovo notranjih prostorov.

Razmislek o pomenu kakovostnega oblikovanja doma

»Epidemija in delo od doma bosta vsekakor spodbudila ljudi, da bodo razmišljali o dodani vrednosti dizajna znotraj svojih domov, saj se v njih preživlja vedno več časa. Urejenost in kreativnost pri oblikovanju doma polepšata življenje ter z občutki, ki jih povzročata, polepšata vsakdan in dinamiko življenja stanovalcev. Dom je zavetje, intima, kraj, kjer se sprostiš in si to, kar si. Je brlog, varnost in sprostitev,« razmišlja arhitektka in direktorica arhitekturnega biroja GAO arhitekti Petra Zakrajšek. V zadnjem letu so zaznali veliko povpraševanje, kar pomeni, da imajo naročniki več časa za razmislek o notranjem oblikovanju, hkrati se zavedajo, da je kakovost pomembna. »To ni zgolj posledica epidemije, ampak tega, da se je v zadnjih letih notranje oblikovanje resnično razvilo. Še vedno ostaja koncept odprtih in prepletenih bivalnih delov, se pa skoraj v vsakem interierju programsko pojavi potreba po ločenem pisarniškem delu oziroma kabinetu. Za zdaj nismo zaznali kakršne koli programske razlike,« pa odgovarja na vprašanje, ali opažajo kakršne koli spremembe pri željah naročnikov, ko gre za načrtovanje in opremo doma.

Zasnova modularnega pohištva

»Zagotovo ima epidemija vpliv na dojemanje domačega prostora. Zdaj  naročniki veliko pozornosti namenjajo tudi zasnovi domačih delovnih kotičkov. To so lahko kabineti, domače pisarne ali zasnova modularnega pohištva, ki omogoča spremembo dnevnega prostora v domačo pisarno, če v hiši ali stanovanju ni dovolj prostora,« pravi arhitekt Aleš Žmavc iz biroja od-do arhitektura. Pri nakupih nepremičnin pa opažajo, da je velik poudarek na zunanjih prostorih: ureditev balkonov v stanovanjih in vrtov pri hišah.