Naredimo sami: Ujeti čas narave

»Fantič nima kapice, kapica ima fantička. Prišumele sapice, niso vzele kapice, vzele so fantička.« Vzemite si čas za malo daljši sprehod in poiščite takšne malo večje »fantiče«, z velikimi kapicami.

Potrebujemo:

• volneno prejo različnih barv
• želodove kapice
• iglo za polstenje
• podlago za polstenje
• pištolo za vroče lepljenje

1. Za izdelavo volnenih želodkov bomo potrebovali samo kapice. Želode bomo nadomestili z mehkimi pisanimi kroglicami, prijetnimi tako na pogled kot na otip, ki jih izdelamo iz volnene preje. Tehniko izdelave iz volnene preje imenujemo polstenje. Za suho polstenje potrebujemo polst (prejo), ki se dobi v vseh mogočih barvah, ter posebno iglo in podlago za polstenje. Za podlago lahko uporabimo tudi kos navadne gobe ali stiroporja.

2. Več manjših kosmov volnene preje položimo enega čez drugega v različnih smereh in s prsti oblikujemo volneno kepico. Postavimo jo na podlago iz pene in jo s prebadanjem s posebno iglo počasi preoblikujemo v kroglico.

3. Če se kroglice, ki nastanejo, zdijo preveč puhaste, jih lahko obdelamo še z mokrim postopkom. V skledo vroče vode vlijemo nekaj tekočega mila in nekaj kapljic olja. Volnene kroglice pomočimo v milnico, jih rahlo ožamemo in valjamo med dlanmi kot plastelin. Nato jih pustimo, da se dobro posušijo.

4. Izberemo kapice primerne velikosti in jih z vročim lepilom prilepimo na volnene kroglice. Volneni želodki so lahko lep okras za jesenske dni, lahko so tudi simpatično darilce. Če bi jih radi obesili, z vrtalnim strojem izvrtamo mini luknjico na peclju in skoznjo napeljemo vrvico.

Materiala za jesensko zgodbo je v tem času na pretek, kako jo boste začinili, pa je vaša odločitev. Za zgodbo z domačega vrta se ponujajo v kite spletena čebula, česen, okrasne bučke, posušeni feferoni, medtem ko se za cvetlične navdušence najdejo hortenzije v vseh mogočih barvnih različicah. Po lastnem navdihu torej.

Potrebujemo:

• leskove ali brezove veje za osnovo
• plodove za okras: šipek, želod, jedilne ali okrasne bučke, jesensko listje, plod vrtnice, storž, nažagane okrogle kose veje ali karkoli drugega po lastnem izboru
• trak jute
• tanjšo žico
• pištolo za vroče lepljenje

1. in 2. Narežemo leskove ali brezove veje in jim odstranimo morebitno listje. Pripravimo si zajeten kupček vej in iz njih izdelamo osnovo za venček. Preprosto jih prepletamo ter dodajamo drugo k drugi, tako da počasi oblikujemo krog. Lahko si pomagamo tako, da jih na več koncih spnemo s tanjšo vrtno žico, potem pa jih dodajamo zgolj s prepletanjem. Na začetku je potrebne malo potrpežljivosti, potem pa delo steče.

3. Ko je venec narejen, je težji del za nami. Ostane še prijetnejši del, okrasitev, ki se je lotimo po lastnem navdihu oziroma glede na material, ki smo ga zbrali. Manjše plodove prilepimo na osnovo z lepilom za vroče lepljenje, nekatere zataknemo kar med veje, spet druge preprosto obesimo. Nažagane lesene koleščke vstavimo med dve močnejši veji in tako zapolnimo morebitne luknje, ki so nastale med prepletanjem. Majhne okrasne ali jedilne bučke s svojo toplo jesensko rumeno barvo lepo popestrijo videz. Šipek ima svoj šarm tudi, ko se posuši. Če hočemo, da bo venec ohranil tople barve, pa je naravno listje zaradi obstojnosti in učinka barv primerno zamenjati z narejenim iz blaga, ki ga za manj kot evro dobimo v trgovinicah z materialom za dekoracijo.

4. Osnovo za venček lahko prekrijemo v celoti ali pa ga okrasimo le po kosih, preostali del ovijemo s trakom jute ali pustimo prazen. Venec obesimo na vrata ali pritrdimo na steno vrtne lope.

Hladni jesenski dnevi prav kličejo po topli hrani, pečenem kostanju in zakurjenem kaminu v dnevni sobi. Dolge večere si lahko polepšamo tudi z lučkami, ovitimi v brezovo lubje, skozi katero proseva prijetno topla svetloba svečk.

Potrebujemo:

• brezovo lubje
• oster nož
• zidarsko žlico
• kozarec za vlaganje
• debelejšo žico za ročaj
• kontaktno kavčukovo lepilo (neostik)
• svečke

1. in 2. S posekanega debla ali polomljenih debelejših brezovih vej, ki jih najdemo v gozdu, najprej odstranimo lubje. Tega se lotimo tako, da poiščemo primeren del debla, kjer je čim manj grč, ki bi nam povzročale težave. S ostrim nožem zarežemo v lubje in ga počasi, lahko tudi z zidarsko žlico, privzdignemo. Potem počasi in previdno olupimo deblo.

3. Odstranjeno brezovo lubje obrežemo oziroma prilagodimo velikosti lučke, ki jo želimo izdelati.

4. Na prednji strani z olfa nožem previdno izrežemo odprtinico v obliki srca, skozi katero bo prosevala svetloba.

5. Kozarec za vlaganje ovijemo v lubje in odrežemo morebitni odvečni del. Močnejše lepilo za lepljenje lesa nanesemo na začetni in končni del plašča iz lubja, tako da na enem koncu namažemo hrbtno stran, na drugem pa lice. Počakamo pet minut, da se lepilo posuši, nato konca položimo drugega prek drugega, močno stisnemo in nekaj časa pridržimo.

6. Približno dva centimetra od zgornjega roba preluknjamo lubje. Luknjici, veliki približno tri milimetre, naj bosta nasproti glede na obod kozarca. Vanju zataknemo ročaj, ki ga izdelamo iz debelejše žice. Primerna je pocinkana žica, ki ima večji premer, a je še vedno dovolj mehka za oblikovanje. V kozarec vstavimo svečko in brezovo lučko postavimo na okensko polico, mizo, stopnišče ali jo obesimo na vrtno lopo.

Arhiv revije Deloindom+.