S prijetno osenčenega vrta se pogled odpira v notranjost lokala, ki je zaenkrat brez pohištva, a nikakor ne prazen. S sten priteguje pozornost prostorska intervencija Lovers' Deal, ki jo je ustvaril vizualni umetnik Jaša Mrevlje Pollak. Gre za prepletanje starega (v teh prostorih je že nekoč bila kavarna), novega, umetnosti, kreativnosti, kulinarike …
»To je odprta platforma, na kateri se srečujejo kreativne energije s tako različnih (a tako sorodnih) področij, kot so arhitektura, konceptualna umetnost, kulinarika, oblikovanje interierja, umetnostna obrt, grafično oblikovanje, pa še kaj. In, to je zelo pomembno, da se na odprtem medsebojno oplajajo, trkajo in drezajo. Ne obesim slike na steno, temveč dovolim, da vsebina slike spremeni zasnovo interierja in celo morda vpliva na videz slaščice. Pomembno je tudi to, da gre za »work in progress«. In bo tudi šlo v prihodnje, ta prostor bo živa tvarina. Spreminjal in dopolnjeval se bo s prihodi gostujočih slaščičarskih mojstrov, keramičarjev …,« pojasnjuje koncept interierja arhitekt in vodja biroja Triiije Andrej Mercina. Po njegovih besedah je kreativni vodja novega prostora arhitekturni biro, ki ustvarja in narekuje interier, eksterier, drobni inventar, kot so vintage skodelice, sčasoma pa tudi dogodke in povezavo s sosednjimi lokali, za gostinski del pa skrbi Kaval Group.
Pri nastajanju interierja lokala so se v biroju Triiije odločili za sodelovanje z vizualnim umetnikom, ki je pustil svojevrsten pečat. »Ko sva z Majo Humar, ki je soavtorica zasnove interierja, stala v tedaj še krepko zaudarjajočem prostoru, sva takoj začutila njegov močan žmoht, ki je bil ujet v mogočnih zidovih, stoletnih obokih, kamnu in opeki. Od prvega trenutka sva želela ustvariti zelo plastičen interier, ki bo gradil na vseh plasteh, ki so se nanesla v vsem tem času, te plasti pustiti vidne in jih dopolnjevati s senzibilnimi intervencijami,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da so z Jašo Mrevljetom Pollakom v tistem času sodelovali pri predlogu za slovenski paviljon na beneškem bienalu. »Takoj smo začutili prostor na soroden način. A morda še pomembneje, Jaša je oseba, s katero smo lahko vodili večmesečni kreativni dialog, nekaj, kar ni vedno najenostavneje. Kajti opisani način dela premišlja na novo utečene prakse in premika njihove tradicionalne meje,« še poudarja Mercina.
Po njegovih besedah je nastajanje omenjenega lokala za vse vpletene eksperiment. Zato tudi vprašanje, ali je končni videz lokala že domišljen. »Pri eksperimentu končni izplen ni povsem določen. Lahko je izražen kot želja, a ker dovolimo, da na proces nastajanja in posledično na končni videz, vplivajo tudi nepredvidljivi dogodki, priznamo, da končni videz ni povsem fiksiran. Je pa vzdušje. Prijetna in sproščena senzorična izkušnja. In pri tem so v akciji kar vsi čuti,« odgovarja arhitekt.
Tako prvo kot drugo Lolito so zasnovali v biroju Triiije. »Močna likovna prisotnost, brezkompromisna ekspresivna govorica in sodelovanje z umetnikom,« odgovarja arhitekt na vprašanje, kaj je povezava s prejšnjo Lolito. A to je po besedah arhitekta tudi rdeča nit tudi vseh prihajajočih lokacij, in hkrati pečat, ki označuje biro Triiije in ki ga puščajo v vseh prostorih, kjer imajo bolj proste roke pri ustvarjanju.
PREBERITE ŠE: Caffe Bienale: Spregovori tisto, kar manjka