Kako bi Gustav Klimt osvetlil svoje delo? Ob kakšni svetlobi je Klimt slikal Portret ženske? To sta vprašanji, ki si ju je ob snovanju prave osvetlitve znamenitega umetniškega dela zastavil italijanski oblikovalec svetil in svetlobe Davide Groppi. Po njegovih besedah je pri tem šlo za raziskovanje pomena umetne osvetlitve.
Za omenjenim umetniškim delom, ki ga je avstrijski slikar ustvaril v obdobju med letoma 1916 in 1917, je neverjetna zgodba izginotja in najdbe. Zbiratelj umetnin Giuseppe Ricci Oddi je leta 1925 kupil umetniško delo, ki je od takrat v lasti galerije Ricci Oddi v Piacenzi. Leta 1997 so delo ukradli iz galerije v času obnovitvenih del, ko alarmi v njej niso delali. Po 22 letih so sliko skrivnostno našli na vrtu omenjene galerije, ko so porezali bršljan, ki je obraščal zunanjo steno. Za njim so odkrili prej očem skrita vrata ter za njimi sliko, spravljeno v črni vreči za smeti.
Konec preteklega leta so Klimtov Portret ženske, katerega vrednost ocenjujejo med 60 in 100 milijoni evrov, v galeriji Ricci Oddi znova postavili na ogled. Portret mladenke z rjavimi lasmi, ki ga je Klimt naslikal v zadnjih letih življenja, je zdaj na ogled v posebni vitrini s posebno osvetlitvijo.
»K platnu smo pristopili z veliko spoštljivostjo. Glede na postavitev slike smo poskušali čim bolj zmanjšati senco okvirja slike, odseve oljne barve narediti nevidne in barve predstavili na realističen način. To je eno tistih del, ki jih označujemo kot absolutno svetlobo, zato predstavlja osvetlitev slike najmanjšo mogočo intervencijo,« o osvetlitvi pravi Davide Groppi, oblikovalec svetlobe, ki prihaja prav iz Piancenze, kjer je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel v majhnem studiu v središču mesta.
»Pred sliko smo postavili majhen reflektor v obliki mikrofona, ki simbolično vrača portretiranki glas po več letih tišine in teme,« je še povedal italijanski oblikovalec.
Nežna osvetlitev zadnje strani platna pa poudarja znake staranja umetniškega dela. V prostoru nežna posredna svetloba tako ujame lepoto slike in galerije.