Pluta – stari novi naravni material

Ob besedi pluta najprej pomislimo na zamaške za vinske steklenice in morda še stenske obloge, ki so bile priljubljene pred desetletji. A pluta kot material ponuja še veliko možnosti uporabe. Že pred leti je iz nje ustvarjal priznani oblikovalec Jasper Morrison, ki je za nizozemski Moooi in nemško Vitro oblikoval različno velike tabureje in klubske mizice iz plutovine. Pred časom smo jo srečevali tudi pri švedski Ikei. Britanska oblikovalka Ilse Crawford je zanjo oblikovala kolekcijo pohištva in dodatkov: iz plute so bila izdelana sedala stolov in klopi, ploskev za jedilno mizo, pokrovi za steklene posode, podstavki in dno pri namizni svetilki.

Iz lubja plutovca

Pluta je naravni material, ki ga pridobivajo iz lubja hrasta plutovca. Ta večinoma uspeva v sredozemskem pasu. Največ plute, pri­bližno 50 odstotkov svetovne proizvodnje, pridobijo na Portugalskem, kjer pravijo gozdovom hrasta plutovca montados. Raste pa tudi na plantažah po Španiji, južni Franciji, južni Italiji ter v Maroku, Tuniziji in Alžiriji. Pluta je ekološko neoporečen material. Za njeno pridobivanje namreč ne sekajo dreves, ampak debla zgolj oluščijo. Ko odstran­jujejo lubje, dreves ne poškodujejo. Prvo lup­ljenje opravijo na približno 25 let starem drevesu in postopek ponovijo po najmanj devetih let, ko je lubje spet zrelo. Lupijo poleti, ko drevesa najmočneje rastejo. Pluta vsebuje 40 milijonov celic na kubični centimeter, zaradi česar je podobna satovju. Vsaka celica je napolnjena z zrakom in deluje kot miniaturni toplotni izolator, zagotavlja pa tudi dobro zvočno izolacijo in blaži udarce. Z drevesa, starega osemdeset let, lahko pridobijo od 40 do 60 kilogramov plute.

Za obdelavo tega naravnega materiala ni potrebne veliko energije. Zaradi vsebnosti naravnih sokov mu prav tako ni treba dodajati lepil in organskih topil. Zaradi svojih lastnosti (prožnosti, odpornosti na vodo in ogenj, velike plovnosti ...) se uporablja kot toplotna izolacija in za izdelavo različnih izdelkov ter dodatkov za dom. Še vedno pa je največ porabijo za vinske zamaške, teh vsako leto izdelajo 340.000 ton. Najprej jo parijo ali prekuhajo in nato razrežejo na pasove, iz katerih izrezujejo zamaške in druge predmete. Zamaške nato še ostružijo, parafinirajo in sortirajo.

Tom Dixon navdušen nad pluto

V studiu britanskega oblikovalca Toma Dixona so zadnjo kolekcijo pohištva, v kateri so jedilne mize, stoli in tabureji, oblikovali prav iz plute. Kakor pravijo, so nad njo navdušeni. Nastala je kolekcija pohištva zaobljenih linij, z minimalističnimi lastnostmi in odlično funkcionalnostjo.

»Pluta se že tisočletja uporablja v navtični, gradbeni, oblačilni in živilski industriji, to je najboljši tradicionalni material za prihodnost. Pri oblikovanju tega čudovitega materiala za naše pohištvo z izjemno debelimi robovi smo v celoti izkoristili njegovo elastičnost, zvočno izolativnost in vodotesnost,« je povedal Dixon.

Zaradi svojih lastnosti je pluta priljubljena tako v oblikovanju kot arhitekturi, mogoče jo je tudi reciklirati, dreves, na katerih raste, pa se z lupljenjem lubja ne poškodujemo ali uničimo, še poudarjajo v biroju oblikovalca.

Okroglo mizo in stole so najprej zasnovali za postavitev (Gardening Will Save The World/Vrtnarjenje bo rešilo svet), ki so jo skupaj z Ikeo pripravili za lansko razstavo cvetja na Chelsea Flower Show in z njo osvojili srebrno medaljo.

»Pluto imam rad, ker je na otip prijetna, je trpežna, zvočnoizolativna, ognjevarna, vodoodporna in lažja od vode (zato plava), zato jo je tudi lahko transportirati. Kot material v resnici ne bi mogla biti veliko boljša. V postopku predelave skoraj ni odpadkov, tudi prah iz proizvodnje se uporablja za pogon peči v tovarnah,« je svoje navdušenje delil priznani oblikovalec Tom Dixon.

Plutovino oblikovalci, ko gre za manjše izdelke za dom, največkrat kombinirajo s steklom in keramiko. Iz nje pa je nastalo že marsikaj, sklede za sadje, držala za časopise, podstavki raznih oblik, vreče za sedenje in tabureji.