Pogrinjki in jedilni pribor: Praznična miza in bonton

Vsak kos jedilnega pribora ima na mizi točno določeno mesto. Postavitev se ne razlikuje glede na priložnost – ali gre za uradno kosilo ali sproščeno večerjo s prijatelji –, ampak je odvisna od obroka – kaj bomo jedli in koliko hodov bomo imeli. Če gre za obrok z več hodi, potrebujemo tudi več kosov pribora – za vsako jed praviloma svoj kos. Če se kot gost znajdemo v zagati, kaj jesti s čim, se držimo pravila, da pribor jemljemo po vrsti z zunanje strani proti krožniku (na fotografiji kolekcija Graphique, Maisons du Monde).

Velja pravilo, da na levo stran krožnika položimo pribor, ki ga uporabljamo z levo roko, torej vilice, na desno pa nož, ki naj bo z rezilom obrnjen proti krožniku, in žlico. Pribor za desert položimo nad krožnik – vilice naj bodo položene tako, da je držalo na levi strani, žlička pa z držalom na desni. Odvisno od sladice na pogrinjek položimo le en ali oba desertna kosa. Z vilicami si praviloma pomagamo pri nalaganju sladice na žličko (Shutterstock).

K pogrnjeni mizi sodijo tudi barvno usklajeni prtički, ki niso namenjeni zgolj dekoraciji. Prtička si ne zavezujemo okrog vratu, ampak si ga na začetku obroka razgrnemo v naročje. Če med obrokom odidemo od mize, ga ne odložimo na mizo ali naslonjalo stola, ampak ga, kakor narekuje Veliki novi bonton (Mladinska knjiga, 2010), enkrat prepognemo proti pregibu in s čisto stranjo navzgor odložimo na stol. Po obroku ga s čisto stranjo navzgor položimo na mizo, levo od krožnika. Z njim si popivnamo usta tudi vsakič, preden pijemo, da na kozarcu ne puščamo mastnih madežev (Shutterstock).

Na pogrinjku naj bodo največ štirje kozarci za vsakega gosta, razporejeni pa desno nad krožnikom. Velja nepisano pravilo, da kozarec za rdeče vino praviloma postavimo v linijo z nožem za glavno jed, sledijo kozarec za belo vino, za penino in kozarec za vodo. Zadnji naj bo vedno na skrajni desni in s tem pri roki pred kozarci za vino, narekuje Veliki novi bonton. Če si bodo pijače sledile v drugačnem vrstnem redu, razpored kozarcev poljubno spremenimo. Pecljate kozarce držimo za pecelj, še zlasti to velja za tiste za penino in belo vino, kozarce brez peclja pa na sredini (na fotografiji kolekcija kozarcev za vino Hederling, Ikea).

Če imamo možnost, običajne krožnike na praznično pogrnjeni mizi nadomestimo s tistimi za posebne priložnosti. K servisu iz porcelana obvezno sodi bolj slavnosten pribor, na primer z močnejšimi gravurami, reliefi, iz različnih materia­lov. Nekateri proizvajalci vzorce na priboru celo poenotijo z vzorcem na porcelanu (na fotografiji kolekcija pribora Skin proizvajalca Sambonet in istoimenska kolekcija porcelana proizvajalca Rosenthal, trgovina Srebrna žlica).

Jedilni pribori iz nerjavnega jekla so navadno naprodaj v setih s 24 ali 30 kosi, a praviloma vključujejo le osnovne kose, torej vilice, žlice, nože ter desertne vilice in žličke. Srebrn ali posrebren jedilni pribor se prodaja po kosih, na voljo so tudi številni dodatni kosi, denimo pribor za predjed, nož za ribe in nož za zrezke (steake). Po besedah Tatjane Arh iz trgovine Srebrna žlica pa je bistvena prednost to, da pro­izvajalci višjega cenovnega razreda kolekcij ne spreminjajo tako pogosto, predvsem pa zagotavljajo možnost dokupa bistveno dlje kot proizvajalci priborov v setih, nekateri tudi do 20 let (na fotografiji kolekcija srebrnega pribora Riva proizvajalca Robbe & Berking, trgovina Srebrna žlica).

Vse kolekcije srebrnega jedilnega pribora je v enakem dekorju mogoče kupiti tudi v posrebreni različici, pojasni Tatjana Arh in doda, da ima najkakovostnejši kar 60-mikronsko posrebritev. Obe vrsti pribora lahko peremo v pomivalnem stroju, sicer z manj pralnega sredstva, po pranju pa ga je treba takoj vzeti iz stroja in obrisati z mehko krpo. Še zanimivost: ročaji nožev so polnjeni s posebnim cementom, da prenesejo pomivanje v pomivalnem stroju (na fotografiji kolekcija srebrnega pribora Alt-Spaten proizvajalca Robbe & Berking, trgovina Srebrna žlica).

Pribori klasičnih oblik so praviloma nekoliko večji in zato tudi težji, medtem ko so moderni manjši in tanjši ter bolj prefinjenih oblik. Mladi po izkušnjah sogovornice posegajo predvsem po bolj gladkih in preprostih linijah pribora, zadnji trend pa je tudi na tem področju t. i. vintage stil, pri katerem je pribor izdelan iz staranega nerjavnega jekla (na fotografiji kolekcija Baguette Vintage, proizvajalca Sambonet, www.impressionen.de).