Pohištvo po meri: Rdeča nit stanovanja

V teh dneh smo si lahko na spletu ogledali poustvarjeno stanovanje glavne junakinje Carrie Bradshaw iz kultne serije Seks v mestu. V ospredju je garderobna omara s številnimi modnimi oblačili – sanje marsikatere ljubiteljice omenjene serije. Omara, narejena po meri, od stene do stene, od tal do stropa, učinkovito izkorišča prostor, odmerjen garderobi. In garderobne omare v sodobnih stanovanjih in hišah so takšne, da dobro služijo svojemu namenu in naredijo uporaben vsak kotiček.

Tipsko izdelana oprema včasih ne omogoča pravih rešitev za posamezni prostor. Takrat se odločimo za pohištvo po meri. To je danes tudi sicer pogosta izbira pri celostni zasnovi interierjev, saj z njim popolnoma izkoristimo dragoceni prostor, hkrati pa ustreza našim željam in zahtevam.

Pohištvo po meri torej ni zgolj rešitev za takrat, ko ne najdemo ničesar primernega, ker živimo v mansardnem stanovanju ali pa opremljamo prostor, v katerega ne gredo omare, police in drugi kosi opreme standardne širine, višine in globine. Po meri se da izdelati vse, od kuhinjskih do kopalniških omaric, od pregradnih drsnih vrat do omar, s katerimi se zaprejo in izkoristijo neuporabni koti pod stopniščem ali nepohod­ne površine v mansardi.

Ukrojeno po meri uporabnika

V sodobnih domovih, zlasti tistih, ki jih opremljajo arhitekti, je marsikaj narejeno po meri. Glavni razlog je dejstvo, da se pro­stor tako ukroji po meri uporabnika.

»Notranjo opremo danes dojemamo kot rdečo nit stanovanja oziroma hiše in nekako povezuje vse prostore, tako z materiali in barvami kot detajli. Vedno več je odprtih prostorov in pohištva, ki je v vsakem detajlu skladno s prostorom in uporabnikom. To je po mojem mnenju smisel in največja odlika pohištva po meri,« pravi arhitektka Mojca Berhtold. Po njenih izkušnjah se zanj najpogosteje odločijo takrat, ko želijo čim boljši izkoristek prostora, da lahko osmislijo vsak kotiček, kar je zlasti pomembno pri manjši kvadraturi.

Koliko prostora potrebujemo za vgradno omaro?

Vgradna omara z drsnimi vrati ima navad­no enotno globino za vse tipe oblačil. Njene mere največkrat določi že sam prostor, ki ji je odmerjen. Pri določanju globine se lahko osredotočimo na oblačila, ki jih obešamo, saj za ustrezno shranjevanje oblačil na obešalnikih, na primer srajc in oblek, potrebujemo globino 60 cm, da se ne mečkajo in ne drsajo po vratih. Na voljo je tudi druga rešitev, to je prečni obešalnik. Višina prostora za srajce je navadno od 100 do 120 cm, odvisno od telesne višine uporabnika, za plašče pa 180 cm. Predali za oblačila naj bi bili široki od 60 do 100 cm. Minimalna uporabna širina polic pa je 25 cm (razen za manjše kose oblačil), medtem ko naj bi bil razmik po višini vsaj 20 cm.

Vgradne omare

Vgradne garderobne omare spadajo med pohištvene elemente, ki so največkrat izdelani po meri. Na zunaj delujejo kot stena, v notranjosti pa so zelo prostorne in ponujajo različne možnosti za shranjevanje. Ena njihovih glavnih prednosti je dobra izraba prostora – to pomeni od tal do stropa in od zidu do zidu oziroma do koder dopušča prostor. Pozabimo lahko tudi na nabiranje prahu na omari, pod ali za njo. Vsebino skrijemo za drsnimi ali klasičnimi vrati.

Rešitve za majhne prostore

»S pohištvom, izdelanim po meri, največkrat opremljamo manjše prostore, če gledamo po programu, pa kuhinje in garderobe,« pravi arhitektka. Zlasti manjše prostore je treba urediti še toliko bolj premišljeno, saj je dobrodošel vsak centimeter. Poleg vgradnih omar, ki so najbolj praktične za shranjevanje stvari, in kuhinj se po meri opremljajo tudi mansarde in otroške sobe. Pri slednjih se da uresničiti izvirne ideje, hkrati pa najti najboljše rešitve. Ta potreba se pokaže zlasti tam, kjer si sobo deli več otrok. Tudi v predsobah, dnevnih sobah, domačih pisarnah in kopalnicah si želimo, da bo pohištvo odraz našega življenjskega sloga, in to najlažje dosežemo z izdelavo po meri.

Umirjeni odtenki in naravni materiali

Ponudba tako materialov kot barv je tudi za pohištvo po meri velika. Izbira materialov je zlasti odvisna od prostora, za katerega bo izdelano pohištvo. »Najraje priporočam naravne materiale, torej les oz. pohištvo izdelano iz njega. Les je obnovljiv in ekološki material, ki deluje domačno in toplo ter s tem dvigne kakovost bivalnega prostora. To se mi zdi še posebej pomembno, kadar je tudi arhitektura objekta lesena,« še pravi.

Kaj pa trendi na tem področju? »Trend zadnjih let je uporaba nevtralnih oziroma brezčasnih barv, torej bele, bež, sive, sivorjave. Te največkrat uporabljamo v kombinaciji z lesom,« odgovarja arhitektka. Močne barve se pri pohištvu uporabljajo v manjših količinah, ker se jih hitreje naveličamo. Smiselno jih je vnesti z dodatki in na površinah, kjer jih brez težav zamenjamo.

»Večkrat se zgodi kakšna takšna prostorska čarovnija. Včasih nam uspe v majhen prostor spraviti velike stvari ali pa majhno omaro z dobro notranjo organizacijo naredimo veliko,« pravi Mojca Berhtold.