Pohištvo za več generacij

Nekoč je les oreha oziroma orehove korenine veljal za prestiž. Znano je namreč, da so včasih starši mladoporočencema kupili pohištvo iz lesa orehove korenine. S tem so hoteli poudariti višjo raven bivalne kulture in premožnost. A če pogledamo še bolj v zgodovino, ko se je uporabljalo le na najnujnejše pohištvo – skrinja, omara in postelja –, sta bila takrat temeljni gradivi smrekov in tudi hrastov les. Danes, ko se vedno bolj zavedamo njegovih ugodnih vplivov, se vrača v interierje. V domovih znova vidimo tako manjše kot večje kose pohištva iz masivnega lesa.

Oblikovalca Klara Zalokar in Klemen Zupančič iz Studia Moste se ukvarjata z oblikovanjem in izdelavo pohištva iz lesa, zlasti lesenih kuhinj. Zanje prejemata največ naročil. Kot pravita, je verjetno razlog tudi v tem, da je kuhinja tisti del opreme povprečnega doma, ki se najpogosteje uporablja in je tudi med prvimi, ki jih za življenje res potrebujemo. Poleg kuhinj oblikujeta jedilne in delovne mize, omare, pa tudi kopalniške elemente in druge kose pohištva.

Hrast z močnim značajem

»Najpogosteje delava s hrastom. To je trd les, ki ga je v našem okolju veliko, poleg tega ima močan značaj, saj deluje bolj 'leseno' kot npr. javor, ki je zelo svetel, z manj poudarjeno strukturo. Lahko je tudi različno toniran, na primer beljen ima svež in minimalističen značaj, potemnjen pa lahko deluje bolj rustikalno, starejše ali le bolj naravno,« pravi oblikovalec Klemen Zupančič. Večinoma uporabljata slavonski hrast, ki izvira iz Slavonije na Hrvaškem. Ta je po besedah sogovornika mehkejši od slovenskega, bolj čist in pravilen ter ima blag rožnat podton. »Zgodovinsko je ena bolj cenjenih vrst lesa v našem okolju, pa tudi v Angliji in drugih zahodnoevropskih državah, kjer ima masivno pohištvo večjo veljavo kot pri nas,« nadaljuje sogovornik. Hrastov les različno obdelata in tonirata (odvisno od projekta), vedno pa ga zaščitita z naravnimi olji s trdimi voski.

»Pohištvo, ki bo v stanovanju, lahko naredimo iz tako rekoč katere koli vrste lesa. Ima pa vsaka svoje posebnosti in lastnosti. Delovne površine, kot so pulti in mize, so običajno iz trših vrst (hrast, javor, jesen), medtem ko so knjižne police, ki so manj obremenjene z vsakodnevno uporabo, lahko iz mehkejšega lesa, recimo smreke, jelke ali jelše,« še pojasnjuje sogovornik.

Material, ki se s časom spreminja

Les je živ material, ki se s časom spreminja. Na prostem posivi, v notranjosti pa postane rumenorjav. Sprememba barve ne vpliva na njegove mehanske lastnosti, tako dobiva le svojo naravno patino. »Bistveno se je zavedati, da kos pohištva iz masivnega lesa izdelamo za dolgo časa, verjetno za več generacij. Zato ga moramo oblikovati temu primerno – konstrukcija izdelka mora upoštevati in omogočati sezonsko premikanje (dihanje) lesa, oblika pa mora biti takšna, da bo lepa tudi čez 30 let, ko bodo trendi popolnoma drugačni kot danes,« poudarja Zupančič. Ob tem doda, da je masivno leseno pohištvo drugačno od pohištva iz lesenih plošč: »Glavna razlika je v tem, da poškodba (udrtina) na iverni plošči povzroči postopno propadanje kosa pohištva, udrtina v masivnem lesu pa je samo znak uporabe in ne ogrozi uporabnosti izdelka. Masivno pohištvo z leti pridobi patino, ki je znak kakovosti, ne dotrajanosti. To je razlika, ki jo najtežje pojasniva naročnikom.«

Les za boljšo akustiko

Kar šestdeset odstotkov Slovenije preraščajo gozdovi, v njih je približno 320 milijonov kubičnih metrov lesa. Največ je smrekovih (32 odstotkov) in bukovih dreves (31 odstotkov), rastejo pa tudi jelke in hrast (teh je po približno sedem odstotkov) ter bori (pet odstotkov). Poleg omenjenih uspevajo v naših gozdovih še macesen, plemeniti in mehki listavci ter nekatere druge vrste. Masivni les se znova uveljavlja tudi zaradi težnje po uporabi naravnih materialov, ki je povezana z zdravim življenjskim slogom, sonaravnostjo in tradicijo. V vrhunsko oblikovanje ga v zadnjih letih vključujejo tudi svetovno priznani oblikovalci.

Les vnaša v prostor toplino, domačnost in ustvarja prijeten ambient. Kakor opomni sogovornik, ne smemo zanemariti niti lastnosti, kot je boljša akustika. »Ko odložimo kozarec na debel lesen pult, je zvok popolnoma drugačen, kot če ga odložimo na pult iz iverne plošče in ultrapasa. Podoben primer je občutek pri hoji po parketu ali laminatu/vinilu. Po najinem mnenju les v interierju doda občutek povezanosti z naravo in lokalnim okoljem (in lokalnimi obrtniki) ter dobro vpliva na naše mentalno zdravje, nas pomirja,« poudarja oblikovalec in dodaja, da je vloga masivnega lesa v sodobnih interierjih vedno večja. »Včasih so ljudje ob izrazu 'masivno pohištvo' pomislili na kmečke stole, alpske koče in starinske, rustikalne prostore. Zdaj pa je masivni les vedno bolj pogost material v modernih domovih, pisarnah in javnih prostorih. Les je bil prvi material, iz katerega si je človek naredil pohištvo, in verjameva, da bo imel vedno svoj prostor v interierju – starinskem, modernem ali brezčasnem,« skleneta svoje razmišljanje oblikovalca.